Poročilo: Cerje – Trstelj

V nedeljo 30.10. se nas je v meglenih Domžalah zbralo enaintrideset pohodnikov. Premaknjena ura k sreči ni nikogar prebudila uro prej, vsi smo bili dokaj točni in vsi s podobnimi mislimi: gremo na sonce ter gremo gledat rdečine ruja! Z meglenih in mrzlih dveh stopinj nas je avtobus v dolgi vožnji pripeljal kar na sončnih osemnajst stopinj, nam pa je srce že na polno igralo! Do Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju smo se naužili še vseh mogočih rdečih odtenkov ruja, nato pa smo si le ogledali razstavo v muzeju. Odmerjena ura je tako še mnogo prehitro minila, k sreči pa nas je ruj spremljal še nekaj časa, nato pa so se vrhovi odeli v gozdove, predvsem borove. Do Trstelja nas je čakalo kar deset vrhov, vsak je imel ravno dovolj vzpona, da smo se dobro zasopihali. Tudi dolžina pohoda nikakor ni bila zanemarljiva, saj smo v kar lepem tempu – razen v začetku, ko smo res morali veliko slikati! – do Stjenkove koče na Trstelju potrebovali kar štiri ure in pol! Tam sta nas pričakala prostovoljca Maksa in Janez, ki sta se ves čas našega pohoda hudo trudila s peko kostanja na mnogo premalem gorilniku. Zato pa smo bili prav vsi deležnih lepih porcij! In prostovoljcema nadvse hvaležni! S kostanjevim piknikom smo tako zaključili prekrasen in topel dan v kraljestvu ruja, popolnoma drugačen, kot se je začel zjutraj v Domžalah. Za konec pa nas je kratki, a za nas tokrat ravno prav dolgi dan nagradil še s prekrasnimi barvami in sončnim zahodom nad Krasom! Razgledi na morje in Julijce, žareči ruj, sonce, pohod, toplota, od burje tudi sapice ne, kostanj… v takem res ni težko biti super zadovoljen, kajne? Pohod je vodila vodnica PZS Helena Kermauner. Več slik v ALBUMu!