Tudi letos nismo imeli sreče s Pohodom na Mojstrovko.
Medtem ko lani nismo niti poskušali odriniti od doma, smo tokrat sicer prišli na Vršič, a nas je pričakal dež in plezanje po Hanzovi se je na našo žalost spralo.
Že na avtocesti smo zaradi gneče morali čakati tik pred izvozom, ravno toliko, da je začelo deževati. Nato je bilo samo še slabše tja do Vršiča. Tam je malce nehalo, pa potem spet začenjalo, tako da sta se vodnika odločila, da bolj nevarne stvari odpadejo, gremo pa vsaj na Slemenovo špico.
Par udeležencev se je razpršilo po Vršiču, večina pa je odšla proti Slemenovi špici. Malce nas je še močilo, ravno nekje do sedla, nato pa se je počasi razjasnilo.
Pot do Slemenove špice je enkratna in tudi razgledi tam so več kot čudoviti, še posebej na Jalovec!
Vračali smo se po meliščih pod steno in z žalostjo v srcu opazovali, kako se stena hitro suši. Tokrat nas je vremenska napoved res lepo prinesla naokrog, saj je bilo napovedano ravno obratno, kakor je potem res bilo. A ne smemo delati krivice Slemenovi špici, takšen izlet je vedno super in enkraten pa kakršnikoli že bili plani!
Na koncu smo si od bliže ogledali še Rusko kapelico in se kot vedno ustavili na zasluženi pijači v Dovjem.
A nič hudega, Mojstrovka bo vsekakor počakala! Jo spet napademo drugo leto!
Pohod sta vodila vodnika PZS Jernej Grad in Helena Kermauner.