Minuli vikend je na Kamniškem sedlu potekal že 8. Benkotov memorial in člani AO Domžale smo se podili po okoliških stenah Brane in Planjave. Najbolj zagnani smo se v breg pognali že v petek, zadnja ekipa je na sedlo prišla malo čez polnoč. V soboto smo se po obilnem zajtrku spravili v akcijo. Sobotne naveze:
Letos je na sedlo prišel samo en tečajc (joj joj, popolna neresnost!). Miha je Vinkota odpeljal čez Zgornji steber Brane (IV/III, 160 m) in s tem opravil (neuradno) izpitno turo. Miha, čestitamo za opravljen izpit in prvo hribovsko smer!
Andrej in Urban sta se podala v redko plezano smer Dimnikarska (VI+/IV, 600 m) v Brani. Po pripovedovanjih sodeč je bila smer kar zalogaj, k temu je nekaj pripomoglo tudi dejstvo, da ni težko zgrešit v takšni samotni/neznani smeri. Si pa ta vzpon sigurno zasluži svojo objavo! 😉
Barbara, Manca in Janez smo imeli v planu smer Zajeda (V-/IV, 140 m) v Brani. Po zgrešenem vstopu in poskusu improvizacije pri iskanju prave linije, smo se odločili za povratek navzdol. Da dan ne bi bil preveč dolgočasen, se nam je zataknil štrik in smo lahko vadili tudi prusikarjenje. Prava alpinistična šola v malem 🙂 Ker se je Manci in Janezu mudilo v dolino, se nismo odločili za ponovni vstop v steno in smo samo na hitro skočili na Brano po planinski poti.
Dejan se je odločil, da ne bo izgubljal časa in je zjutraj prvi pobegnil v steno. Z Nejcem (AO Kamnik) sta se podala v smer X (IV/III-IV, 510 m) v Planjavi. In za smer sta si vzela čas! 😀 Kolegom, ki smo čakali na toplem v koči, sta pripravila dinamičen večer. Nočno spremljanje ene lučke preko snežišč z daljnogledom… Neprecenljivo 🙂
Ko smo že mislili, da je bilo dovolj drame za sobotni večer, sta se javila še Rok in Laura, ki sta pot na sedlo podaljšala z ovinkom preko Kaptanske glave in Brane. Edini problem je bil, da sta (pre)pozno štartala in se je tura zavlekla v začetke naslednjega dne. Seveda smo ostali vztrajali pokonci in ju pričakali s hladno osvežitvijo.
Tekom sobote in v nedeljo zjutraj je potekala delna menjava ekipe. Eni dol, drugi gor, tretji smo vztrajali cel vikend. Nedeljski izkupiček:
Aleš in Matej sta splezala smer X (IV/III-IV, 170 m) v Planjavi. Ker sta v dolino pobegnila pred vrnitvijo moje naveze, nisem slišala za kakšne posebnosti. Verjamem pa, da sta takšna izkušena alpinista brez problema letela čez tiste lepe štirice 🙂
Barbara, Urban in Roman smo šli pogledat smer Svetelove (III+, 170 m). Lepa smer, vmes smo se en cug malo lovili z orientacijo (to je to, ko vsi trije sliko malo narobe pogledamo). Naj ocena ne zavede, vmes se lahko najde tudi kakšno težje mesto 😉
Ostali so se sprehodili do bližnjih vrhov ali pa počivali v koči po naporni soboti.
Vsega skupaj nas je bilo na sedlu 14 članov AO Domžale plus nekaj pridruženih članov. Malo smo pogrešali boljšo zastopanost veteranske sekcije. Se pozna, da so nekateri zadnje čase rajši na kolesu. 😛 V glavnem, bil je uspešen vikend, spomin na našega Benkota pa smo tudi počastili s tem kar je rad počel – z miganjem med gorskimi vršaci.
Barbara Bajcer
Dejan se je odločil, da ne bo izgubljal časa in je zjutraj prvi pobegnil v steno. Z Nejcem (AO Kamnik) sta se podala v smer X (IV/III-IV, 510 m) v Planjavi. In za smer sta si vzela čas! 😀 Kolegom, ki smo čakali na toplem v koči, sta pripravila dinamičen večer. Nočno spremljanje ene lučke preko snežišč z daljnogledom… Neprecenljivo 🙂
Ko smo že mislili, da je bilo dovolj drame za sobotni večer, sta se javila še Rok in Laura, ki sta pot na sedlo podaljšala z ovinkom preko Kaptanske glave in Brane. Edini problem je bil, da sta (pre)pozno štartala in se je tura zavlekla v začetke naslednjega dne. Seveda smo ostali vztrajali pokonci in ju pričakali s hladno osvežitvijo.
Tekom sobote in v nedeljo zjutraj je potekala delna menjava ekipe. Eni dol, drugi gor, tretji smo vztrajali cel vikend. Nedeljski izkupiček:
Aleš in Matej sta splezala smer X (IV/III-IV, 170 m) v Planjavi. Ker sta v dolino pobegnila pred vrnitvijo moje naveze, nisem slišala za kakšne posebnosti. Verjamem pa, da sta takšna izkušena alpinista brez problema letela čez tiste lepe štirice 🙂
