Pohodi na Kras so za naše planin in gora vajene pohodnike vedno nekaj dražljivega. Za nedeljski pohod po Robu je bilo ponovno več povpraševanja, kot zmožnosti za vodenje in prevoz. Tako smo dodatno okrepili vodniško sestavo in dodali še dva avtomobila k dogovorjenemu prevozniku.
Zbrana pohodniška skupina je bila res raznolika. Od najmlajših pa do najstarejših članov društva. Že takoj na Colu nas je pozdravila burja, ki so jo Primorci vajeni, mi pa smo se vestno zavijali v jakne in kape. Pa ni bil mraz, le pihalo je, da smo komaj slišali svoje misli.
Pot je bila uhojena, mestoma gozdna, mestoma travnata. Do odcepa za Sinji vrh, ki je bil ves čas hoje viden tako, kot da je na dosegu roke, se je naša četica sčasoma že precej razpotegnila.
Zato smo vodniki naredili obrat v načrtovani poti in eno skupino peljali kar direktno naprej do Otliškega okna in kamnitega polža, drugi pa so medtem skočili še na Sinji vrh. Vsi pa smo se ponovno dobili pri izviru Hublja.
Tako smo najbolj izkoristili čas, kajti dnevi so novembra že kratki.
Malce burje, razgledi na Ajdovščino in Vipavsko dolino in v daljavi Tržaški zaliv, planote Trnovskega gozda, Čaven, umetnikova dela in naravna okna v masivu apnenca ter celo vodni izviri, so pri udeležencih pustili lepe spomine.
Zato smo si ob slovesu pomahali in rekli, da bomo še hodili skupaj.
Več utrinkov pa v ALBUMU.
Vabljeni k dodajanju vaših fotografij s pohoda.