Zimsko na Zimskem Pohorju. Le kdo bi si mislil?

Še dva dneva pred izletom Mladinskega odseka PD Domžale ni bilo stanje med Mislinjo in Kopami nič kaj zimsko. Na Pohorskih planjah in bližnjih smučiščih je sicer bilo nekaj beline, a ne toliko kolikor se ji priteče za zimski letni čas. Pa vendar je obveljala vremenoslovčeva vremenska napoved – sneg do podna.   Devetnajstofebruarska vožnja do mislinjske osnovne šole je potekala brez zapletov. Enako jutranji zajtrk in tudi vse ostalo dogajanje, ki je bilo pravzaprav vremenu in včerajšnjem sneženju primerno. Tik nad Mislinjo sneg še ni povzročal večjih nevšečnosti, se je pa z nadmorsko višino to vsekakor spreminjalo. Snega je bilo vedno več, energije vedno manj, nahrbtniki vse težji. In za nameček je zmanjkalo tudi gazi. Zato smo vpregli vodnika in zamenjali vrstni red skupin. Če vodji izleta delajo družbo praviloma najmlajši, se je to tokrat spremenilo. Slabo polovico metra svežega snega je bilo potrebno nekako zgaziti in energija učencev tretje triade osnovne šole je bila tudi temu kos. Tako smo združno prilezli pod vrh Črnega vrha, ki smo ga zaradi razmer in pomanjkanja časa zaobšli. Tam se nam je končno razprostrl razgled na Koroško, oz. bi se nam razprostrl, če ne bi bilo megle. Pa se nismo kaj prida obremenjevali s tem. Mudilo se nam je proti Kopam, koči in avtobusu. Drugo smo zaradi pomanjkanja časa žal izpustili. Prijaznemu vozniku kamniškega (vsaj včasih) avtobusnega prevoznika, pa se imamo zahvalit, da nas to ni preveč prizadelo –  avtobus je bil ob našem prihodu že prijetno ogret. Za konec je sledilo kolektivno preoblačenje, bili smo mokri in »zmrznjeni«, in vožnja proti domači večerji. Le ta ni bila nič kaj tiha – vodniki smo računali na prijetno tišino po šest in pol urni hoji. Ma, smo se ušteli. Morda je bil pa izlet prekratek?  😉 Zapisal in fotografiral Matej Ogorevc