2. februarja 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih (Ramsarska konvencija), ki predstavlja temelj njihovega varstva in trajnostne rabe. Ta dan tako širom sveta posvečamo ozaveščanju o pomenu mokrišč za ljudi in ves planet.
Človek je v zadnjih 300 letih uničil že več kot 87% mokrišč po svetu. Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. Vsekakor so to podatki, ki bi mogli šokirati in pozvati k ukrepanju vsakega izmed nas.
V Sloveniji imamo še vedno mokrišča, med njimi so tudi mokrišča na visokih planotah (šotna barja). Mokrišča so ključna pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, čiščenju vode in zagotavljanju pitne vode ter imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. Mokrišča prežema življenje, saj so tako zibelka biotske raznovrstnosti. So kot ledvica pokrajine in zbiralniki pitne vode, igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, so vir hrane, so tudi življenjsko okolje številnih rastlin in živali ter območja oddiha in rekreacije za človeka.
Mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti, saj več kot 40% vseh rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, v njih npr. živi več kot 100.000 ribjih vrst. Vedno bolj se poudarja dejstvo, da so ravno obalna mokrišča med biotsko najbogatejšimi območji na svetu. Mokrišča so polna življenja, tako je znano, da 30% vseh ribjih vrst del svojega življenja preživi v mokriščih. Vsako leto pa odkrijejo 200 novih vrst rib. Mokrišča so pomembno življenjsko okolje za dvoživke in plazilce, ptice, ki si najdejo tukaj svoj dom ali pa postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in tako vezane na specifična mokrišča.
Biotska raznovrstnost mokrišč, pomembo vpliva tudi na človeka. Bogata vegetacija v mokriščih čisti vodo in omogoča rabo pitne vode. Čeprav se marsikatere ekosistemske storitve, ki jih mokrišča nudijo človeku ne da pretvoriti v denar, so te z ocenjenimi 42 bilijoni EUR med najpomembnejšimi ekosistemi in presegajo izračunane vrednosti za gozdove, travišča ali sušna območja.
Človek s svojimi aktivnostmi in v nenehni tekmi po »napredku in razvoju« še vedno uničuje mokrišča. Glavni vzroki so izsuševanje, zasipavanje, onesnaževanje, ropanje naravnih virov, npr. prekomerni ribolov, vnašanje tujerodnih vrst in spreminjanje podnebja. Biotska raznovrstnost v svetovnem merilu še vedno upada. Samo v obdobju 1970 do 2014 so se populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev zmanjšale za 60%. Od leta 1970 so celinska mokrišča izgubila 81% vrst, 36% pa se je zmanjšalo število obalnih in morskih vrst. Ogroženih je 25% živalskih vrst, ki so vezane na mokrišča (vodne ptice, sesalci, morske želve in vrste vezane na koralne grebene). Ocenjuje se, da v svetovnem merilu milijon rastlinskih in živalskih vrst ogroža izumrtje in stanje se še slabša. Podnebne spremembe tudi prispevajo k temu.
Vir: ptice.si
Foto: Matej Ogorevc in Jernej Južna
