Petkov sončni popoldan je privabilo kar veliko družin z mlajšimi otroki na pohod ob Gradiškem jezeru.
Časa nismo imeli na pretek, zgolj slabi dve uri. A smo uspeli iti po potkah, ki so sprehajalcem okoli jezera nepoznane in tako smo imeli prekrasen gozd povsem zase.
Po začetnem ogrevanju na makadamu, smo se prepustili gozdnim potkam, ki so nas dvignile dobrih 100 višinskih metrov nad jezero. Vmesna točka je bil stik gozda z jaso, od koder seže razgled proti Limbarski gori. Primeren prostor za počitek, a otroci le-tega niso potrebovali veliko, saj so razigrano izkoristili jaso pod potjo.
Po spustu navzdol nas je ob prihodu z gozda počakalo sonce, ki nas je še pozdravilo s prelepim pogledom na jezero. Za povratek do parkirišča smo seveda izkoristili običajno makadamsko pot, po kateri smo sproščeno zakorakali. Slovo pa smo jemali na pregradi, od koder je prav tako lep pogled na jezero.
Vsi veseli smo se razšli in si zaželeli še več skupnih podohov za otroke.
Dušan Prašnikar, vodja pohoda
