Sončna griča je ime predelu nad kamnolomom na Rakovih Ravneh pod Veliko planino. Planinska pot gre od prelaza Podvolovljek čez Rakove Ravni mimo kamnoloma malo po cesti, nato pa zavije za leso za živino levo navzgor. Tam nekje se nahaja Sončna griča, lepo ime, ki smo ga markacisti posvojili tudi za naše akcije. Čeprav smo obnavljali pot malce naprej, še mimo vseh treh pastirskih bajt do Krivčeve vode – betonska cisterna. Od tam pa skozi gozd do izhoda na kolovoz, ki pripelje z Marjaninih njiv – Jefino korito.
Kratek odsek, ki je bil kar nekaj let na žalost zanemarjen. Vedno vlažen teren, spolzke skale, blato ter na tisoče ljudi, to je skupni imenovalec te poti. S parkirišča na Rakovih Ravneh se večina ljudi, ki ne pozna Planine, vsuje ravno na to pot. Pa navzgor morda še gre, kljub najrazličnejšim obutvam, navzdol pa je že večji problem.
Povsem jasno je, da je pot v letih postala skupek najrazličnejših variant, vsak se je dričal navzdol po svoje. V suhem po skalah, v mokrem mimo skal. Včasih tu, včasih tam. Nastala je pot samih bližnjic. V blatu eno samo veselje.
Ker Sončna griča je včasih tudi Deževna griča. To smo spoznali tudi sami, eno skoraj celo akcijo nam je pokvaril dež, les smo le razdelili po poti, nato pa smo morali poklapano odit, delati ni imelo smisla. No, malico pa smo si le privoščili.
Zaradi slabega stanja poti je bilo tako treba nekaj naredit.
Začeli smo 3. avgusta 2021, s pregledom in opredelitvijo same poti – kaj so bližnjice, kako jih preprečit in kako narediti, da bodo pohodniki ostali na eni sami trasi. Stare smerne tablice so se morale poslovit.
Prvi obisk je skoraj najtežji, saj je treba sprejet največ odločitev, drugič je že lažje. Zato smo naslednjič že vse dodobra označili, pomarkirali. Da bodo ljudje vedeli, kje naj bi hodili. 
Tudi bližnjice je treba zametat.
Potem pripravit nagnojeve količke, ki jih nismo našli prav blizu, je bilo treba po njih kar precej daleč.
Oktobra pa se je potem začela nadelava same poti, stopnice, količki, žeblji in orodje – vse je bilo pripravljeno in je komaj čakalo na začetek.
Po skupno sedmih akcijah je bilo vdelanih 27 stopnic in okoli 80 m bočnih opor. Svoje mesto je na Sončni griči našlo tudi sedemnajst kratkih železnih klinov ter 5 dolgih. Lesenih količkov in kilogramov žebljev ne štejemo.
In kaj bi bila pot brez novih smernih tablic?
Koliko markacistov je torej potrebnih za namestitev smerne tablice?
V planinsko pot – Sončno gričo – je bilo vloženo 233 človek ur prostovoljnega dela in na to smo lahko ponosni! Pot je zdaj mnogo lažje prehodna.
Nas pa seveda čaka še kar nekaj dela. Zaenkrat je bilo narejeno tisto, kar je bilo nujno, do tega, da pa bo pot primerna za vse vrste turistov, ki prihajajo s parkirišča, pa bo treba nadelati še kar nekaj metrov poti. Slaba obutev je slaba obutev in tu pomaga le dobro nadelana pot.
Vaši markacisti Planinskega društva Domžale!
