Včasih nas prav prijetno preseneti kakšno pisemce, ki nam s svojo iskrenostjo polepša dan. Tudi tokrat z veseljem in ob dovoljenju avtorice objavljamo vrstice, ki naj zvabijo na Domžalsko pot spominov vse, ki še oklevajo. Najlepše je biti zunaj. Lili, hvala!
Spoštovani ’tisti, ki se trudite na Planinskem društvu Domžale’,
najprej najlepša hvala za lepo vzdrževano in označeno Domžalsko pot spominov. S prijateljem Sandijem Kodričem sva pot v več etapah prehodila v preteklih tednih. Pritegnila naju je urejena in informativna spletna stran, z možnostjo uporabe gpx sledi. Sledilo je odkritje kartončka in lepo označene poti ter vzdrževanih obeležij druge svetovne vojne z žigi. Med potjo sva uživala v iskanju spomenikov in razmišljanju o dogajanju med griči v vojnih letih. Odkrivala sva neznane kotičke v znanih krajih in bila ob tem sproščena na lepo označeni poti. Ponosna sva bila na kondicijo, ker sva poti prehodila prej kot je bilo opisano in zato malo razočarana, ker je vse prehitro minilo.
Morda bi si želela nekaj več informacij na licu mesta, kak obsežnejši opis obstoja in delovanja Lukove partizanske bolnišnice (ki sva ga sicer kasneje našla na internetu), za boljšo predstavo in debato. Navdušena sva bila nad grebenskimi potkami na delu med Domžalami in Moravčami do Trojan, razen zadnjega dela, ki naju je vodil po glavni cesti. Malce sva se izgubila tudi pri prečkanju avtoceste pri Domžalah. Všeč nama je bil začetni del etape Trojane-Radomlje, razočarala pa potem pot po asfaltirani cesti, sicer lepih krajev. Užitek bi bil večji, če bi lahko tudi tam hodila po stezah in gozdu.
Domžalska pot spominov nama je popestrila nekaj prostih vikendov, začela sva v toplem in sončnem poletju, 22.8. in zaključila v barviti jeseni, 21.11.2021. Na Rašici sva sprva odtisnila napačen žig (v koči), zato sva se po pravega vrnila 11.12.21, na čudovit zasneženi dan.
Pošiljam izpolnjena kartončka, vesela bova spominskega znaka.
Hvala še enkrat za lepo izkušnjo in doživetja,
Lili Steblovnik
