31.07.2022 Velika Koroška Baba s PD Domžale in Vitanje
Kot že nekajkrat letos, sva z Robijem tudi tokrat organizirala skupno turo obeh društev. Tokrat za spremembo veliko bolj zahtevno kot običajno, saj sva si omislila vzpon na Veliko Koroško Babo po zavarovani zahtevni poti v Slovenski smeri na Ledine in naprej po zahodni strani ostenja Ledinskega vrha z vzponom po Rudijevi vertikali.
Že zelo zgodaj, pravzaprav po temi, smo večina krenili iz Domžal preko Mengša do Kranja, kjer smo skrenili v smeri Preddvora in naprej do Jezerskega mimo Planšarskega jezera do parkirišča v Jezerski Kočni, v zatrepu doline stisnjene pod mogočnih severnih sten Kočen, Grintovca, Dolgega hrbta, Skute, Rink, Ledinskega Vrha in Velike Koroške Babe, pravzaprav tisto čisto pravo visokogorje Kamniško Savinjskih Alp.
Ravno ko se zdani, se usmerimo proti Ledinam in kaj kmalu si oprtamo varovalno opremo in se poženemo v steno. Sprva nekoliko zadržani, se udeleženci kmalu sprostijo in ostane en sam užitek plezanja po varovani, a zahtevni smeri do Ledin. Seveda so oskrbniki Kranjske koče na Ledinah že pokonci, in privoščimo si zajtrk, kavo in čaj. Tu se na izviru oskrbimo še z zadostno količino vode in se usmerimo proti našemu vrhu. Kmalu vstopimo v ostenje in spet nadaljujemo z vzponom po zavarovani, a zelo zračni poti pod prepadno steno Ledinskega vrha, preko katere kmalu vstopimo v žleb in južno steno Babe po katere ploščah je speljana Rudijeva vertikala.
Sama vertikala je speljana dokaj naravnost in po precejšnem naklonu, vendar z upoštevanjem pravil varnega gibanja po zavarovanih poteh, ostane čista uživancija. Seveda to ne pomeni da vzpon ni nevaren, vendar z znanjem in izkušnjami, ter nekaj pomoči vodnikov, udeleženci fantastično opravijo z “zloglasno” vertikalo, kar je bilo močno videti po nasmejanih obrazih na izstopu na klasično pot. Še dobro da imajo ušesa, ker drugače bi se smejali okoli glave. Sledi vzpon po nekaj neprijetnih ploščah in kmalu se znajdemo na vrhu 2.127 m visoke Velike koroške Babe.
Privoščimo si daljši počitek in uživamo v neverjetnih razgledih daleč naokoli. Ostane nam še spust po klasični poti na melišče pod vrhom in vzpon preko Jezerskega Sedla na 2.108 m visok a ne zahteven Ledinski vrh, od koder se nam odpre pogled na prehojeno, še posebej pa vertikalo.
Počasi se odpravimo nazaj do Koče na Ledinah, kjer zopet naredimo počitek, ter se za tem spustimo po lovski poti v dolino Ravenske Kočne do našega izhodišča, kjer zaključimo naše današnje veselo in uspešno potepanje, kar nam še najlepše povedo veseli , zadovoljni in nasmejani obrazi naših udeležencev, katerim je marsikomu tura pustila prijeten in lep pečat za spomin na kanček zdravega strahu pred vzponom in “strahospoštovano Rudijevo vertikalo”, ter razodetjem da v kolikor spoštuješ strah in pravila, predvsem pa goro, je vzpon predvsem del nepozabnega uživanja in zadovoljstva.
zapis: Matjaž Škulj, vodnik PZS
foto: Udeleženci ture
