Tokratni mladinski izlet je bil zimski v pravem pomenu besede!
Po res dolgem času nas je pot vodila v popolnoma zasneženo pokrajino. Smreke so se šibile pod snežno obleko in ker je bila sila ponekod pretežka, se je nekaj smrek na poti predalo in so bile povešene preko poti. Ker ni bilo nevarnosti, nam je bilo v dodatno popestritev večkratno ovinkarjenje okoli njih. Sicer pa je je bilo snega po oceni vsaj 60, morda 80 cm.
V začetnem delu poti, kjer je pot potekala po gozdni cesti, ki je bila dokaj dobro zgažena, a kljub temu se je nekaterim občasno udiralo. Poseben čar pa je bilo lomastenje po markirani poti skozi gozd, kjer smo sledili ozki zgaženi poti in stopinjam, ki so jih naredili predhodniki. Vseeno večina udeležencev ni imela večjih težav. Nekaj pa se jim je ugrezalo skoraj do riti in z muko smo prišli zopet na odprti prostor gozdne ceste. Kljub izjemni dogodivščini je bila odločitev, da je bilo gaženja navzgor dovolj in smo si morda šele na polovici poti do rebri privoščili odmor z malico.
Začuda nam navzdol udiranje v sneg sploh ni več delalo težav in nazaj na prelaz Črnivec smo prišli izjemno hitro. Kar pa je pomenilo, da smo imeli pred sabo več časa za drugi del izleta – sankanju in zimskim radostim v snegu. To smo si privoščili na veliki jasi Tomanove planine, kjer smo bili skoraj sami in na varnem glede sankanja. Le-to v celem snegu ni bilo enostavno, kljub temu, da so bile pred nami že narejene sankaške sledi. Veliko lažje se je bilo sankati na spluženi cesti, na kateri smo imeli svoj mir.
Za dodatno ogrevanje smo si skuhali nekaj svežega vročega čaja. Glede na veliko mero svežega snega pa smo se pogovorili nekaj malega o plazovih in predvsem preizkusili lavinski trojček in iskanje zasute žolne.
Kljub temu, da je bilo udeležencev zgolj 16, pa je bil izlet krasno doživetje zimskih radosti.
In se nadejamo, da bo tudi februarski izlet še snežni.
Dušan Prašnikar
Kar nekaj fotografij pa v ALBUMU z izleta.
