Čas za naslednji pohod je bil skoraj po planu, prestaviti smo ga morali le s sobote na nedeljo, drugače na žalost ni šlo.
A se je izkazalo, da je bila to zelo dobra poteza, saj nas je cel dan spremljalo popolno pomladansko vreme, sončno, toplo, cvetoče in brez vetra.
Tudi izbira trase je bila primerna vremenu, ves tisti asfalt je šel lažje mimo ob cvetočih pobočjih in prekrasnih razgledih.
Prvi počitek smo imeli v Podgori pri Zlatem polju, pri naslednjem počitku pa nas je čakalo presenečenje – v Češnjicah. Naslednji postanek Špilk, nato pa smo s poti malce zavili, da nas ne bi makadam povsem prevzel. Tokrat kakšnega izgubljanja sploh ni bilo, kar je pravzaprav škoda. Znamenje pod Reznarico in Lipovec sta bila naciljana direktno.
Spust do Trojan je na koncu kar mala muka, a misel na krofe ali kremšnite jo naredijo dovolj znosno.
In je za nami spet četrtina poti. Drugi dve četrtini obdelamo ponovno skupaj v zadnji četrtini leta, ko bo za markaciste spet nastopilo bolj mirno obdobje leta.
foto: udeleženci pohoda
