V soboto, 15. aprila je potekal planinski izlet za mlade. Ker je bila napoved pretežno deževna (morda je bilo tudi zaradi tega zgolj 14 prijavljenih otrok) in ker je bila pot na Gore preveč razmočena, smo izpeljali rezervno varianto izleta v Litijo. To pomeni, da je potovanje do izhodišča vseeno potekalo z vlakom (oz. prvi del z avtobusom), kot je bilo načrtovano. Naš vlak smo počakali na železniški postaji Ljubljana Polje. In na naše veselje je prispel dvonadstropni vlak. Kar smo seveda izkoristili in se namestili zgoraj, z boljšim razgledom na okolico. Prijazna sprevodnica nas je celo povabila na ogled v kabino vlakovodje, ki nam je pojasnil delovanje vlaka.
Glavna atrakcija izleta je bila ogled rudnika Sitarjevec, ki se nahaja pod istoimenskih hribom (Sitarjevec) tik ob Litiji. Naše ogrevanje je bil pol urni sprehod od postaje na drugo stran Save do vhoda v muzej. Prijazna vodička Barbara (ni pa bila sveta Barbara, ki je sicer zavetnica rudarjev) nas je popeljala v enourni podzemeljski svet. Spoznali smo čare polimineraloškega rudnika, saj je kljub kratkemu izhodnemu rovu, ki je običajna ponudba ogleda za obiskovalce, prikazal barvitost in pestrost mineralov. Ob ogledu krajšega videa o rudniku pa smo se celo pogreli z zelo okusnim čajem.
Po prihodu na svetlo nam je celo sonce sramežljivo za kratko pomežiknilo skozi oblake. Privoščili smo si malico pred vhodom, ni bila rudniška, je bila kar v lastni režiji. Potem pa smo napadli sam hrib Sitarjevec, v katerem je skupno 42 km rovov. Podali smo se na vrh, kjer kraljuje oddajniški stolp in potem po grebenu gor in dol do planinske poti, ki iz Litije vodi proti Jančam. Gozdna pot ob vmesnem gostem borovničevje in s pogledom skozi krošnje dreves proti reki Savi nas je na prijetnem pohodu pripeljala nazaj v samo Litijo in do železniške postaje.
Ker je vlak iz Zidanega mostu zamujal 15 minut, smo v Ljubljani posledično zamudili vlak za Domžale. Zato smo si v Ljubljani »privoščili« še sprehod do Zmajskega mostu in pogled na grad. Še dobro, da smo bili na avtobusni postaji pravočasno, saj je bil z nami vred avtobus poln.
Kot zaključek lahko zapišemo, da smo kljub slabi vremenski napovedi doživeli res prijeten planinski izlet z dvema sladkorčkoma, vožnjo z (dvonadstropnim) vlakom in obiska rudniškega podzemlja.
Dušan Prašnikar, vodja izleta
Foto in poročilo: Dušan Prašnikar, vodja izleta.
