1. Dan 20.07.2023
Spet so prišli tisti dnevi v letu, ko si VO PD Domžale omisli druženje, taborjenje in spoznavanje v nam ljubem okolju obkroženem z planinami. Tabor smo načrtovali že eno leto, točneje od zaključka lanskoletnega tabora. Tudi tokrat smo se dogovorili, da se dobimo v kampu Cortina v Cortini d`Ampezzo, v osrčju Italijanskih Dolomitov. Zaradi različnih obveznosti, se pričnemo nabirati že od četrtka, kjer bodo nekateri ostali do nedelje, drugi pa do torka. Tokrat za spremembo zaradi nestanovitne napovedi vremena pravzaprav nismo imeli skoraj nobenih načrtov in dogovor je bil, da ture načrtujemo vsak dan sproti glede na vreme. Skupina treh (Barbara, Romana in Matjaž) smo krenili na pot že v sredo zjutraj in v Ratečah prestopili mejo z Italijo. Nadaljevali smo do Tolmeča (Tolmezzo), kjer smo skrenili desno v smeri prelaza in meje z Avstrijo v Karnijcih Passo di Monte Croce Carnico a le do vasice Sutrio, kjer skrenemo levo pod Karnijce oz. južno Tirolsko.Po slikoviti Karnijski dolini nadaljujem do Comeglians kjer nadaljujemo po doline reke Piave do Santa Caterine pri Auronzi, kjer leži izjemno lepo umetno jezero na samem začetku Dolomitov in kjer se zaključuje veriga Karnijcev. Po prelepih Dolomitskih dolinah nadaljujemo do osrčja Dolomitov preko prelaza Tree Croci do Cortine, kjer se utaborimo in postavimo šotore. Ker naslednja skupina prispe šele naslednji dan popoldne, je bilo potrebno naredi plan in ni bilo potrebno dvakrat ponoviti – Piz Boe. Sicer vremenska napoved ni kazala nek presežek, obljubljala je kakšno kapljico, nikakor pa ne neviht in vremenskih nevšečnosti. Ker obet ni bil najboljši, planiramo krajšo različico ture in sicer z vzponom in sestopom z nihalko.
2. Dan 21.07.2023
Sorazmerno zgodaj zjutraj se iz Cortine odpravimo preko prelaza Falzarego in Arabbe pod Marmolado do prelaza Pordoi na 2.200 m višine. Peš pot na 2.848 m visoko sedlo Forcella Pordoi pri istoimenski planinski koči zgleda mamljivo, vendar nam vremenska napoved ne priporoča vzpona po njej, zato izberemo hitrejšo različico vzpona z vzpenjačo. Da vremenska napoved nekako drži nam potrdijo meglice ki se podijo okoli gorskega masiva Piz Boe in po prihodu na vrh, nas pričaka megla in pa skromnih 6,5°C. Pot naprej ni preveč naporna in poteka za pohodniške razmere “po ravnem”. Sprehodimo se mimo koče Forcella Pordoi in naprej preko prostranih melišč do ostenja vrha Piz Boe. Do vrha nas loči dobrih 230 višincev, a nebo se pričenja počasi zapirati. Predno po nekoliko strmi in z nekaj jeklenicami in skobami zavarovani steni dosežemo sam 3.152 m visok vrh in na vrhu planinsko kočo Camppana Fassa, prične v nasprotju z napovedmi močneje deževati in tudi veter se močno okrepi. Kar nekaj se nas zateče v zavetje koče. Ko čakamo izboljšanje vremena, se le to še bolj kvari, saj temperatura zraka vztrajno pada in hitrost vetra narašča. Ko se temp. približa ledišču, se po dvournem čakanju odločimo da jo “popihamo” v dolino. Zunaj se je razvil pravi snežni vihar z močnim sneženjem. Sicer sam spust ne predstavlja nekaj posebnega, vendar je bilo potrebno biti pazljiv na spolzkih skalah. Po prihodu na melišče se vreme v hipu spremeni in oblaki se razkadijo, prikaže se sonček in modrina neba, ter odpre se pravljični pogled na Marmolado. Na hitro naredimo nekaj fotografij in pospešeno nadaljujemo do zg. postaje nihalke, saj je bilo očitno da pravljica ne bo trajala dolgo. In res je bilo tako, ko se vkrcamo v nihalko, prične ponovno pihati in temp. se spusti proti ledišču. po prihodu na izhodišče se ponovno odpre modro nebo, ki nam ponudi toplo sonce in poglede na vrhove v oblakih.
Obe dekleti s sijajem na obrazu in zadovoljstvom uživata v razgledih, saj sta doživeli svoj krst na najvišjem vrhu v do sedaj in prvem osvojenem tritisočaku. Ob lepih razgledih Dolomitskih dolin in lepem vremenu se počasi vrnemo v Cortino, kjer se snidemo s drugo ekipo ki prispe v kamp.
Še isti večer naredimo načrt za obisk 2.778 m visokega Lagazuoi Piccolo skozi katero so prepleteni rovi ostanki I. svetovne vojne.
3. Dan 22.07.2023
Z Cortine se odpravimo na prelaz Falzarego in naprej pod ostenje masiva Lagazuoi. Na vrhu melišč nas pot popelje v drobovje gore, točneje v rove ostanke nekih vojn pred dobrimi stotimi leti. Same poti se pravzaprav niti ne da opisati z besedami, kot tudi ne misli na muko in trpljenje tistih ki so to gradili. Po dobri uri in pol uživanja v tunelih in razgledih z njih, se naenkrat znajdemo na dnevni svetlobi nekoliko pod vrhom masiva. Za prečenje tunelov je obvezna svetilka in pa čelada. Do vrha nas loči še nekaj višincev po lepi a prepadni stezici in že smo pri koči. Nadaljujemo do slabih 500m oddaljenega vrha Lagazuoi Piccolo 2.778 m. Žal nam podenje oblakov ne dopusti lepih razgledov. Tudi vremenska napoved za ta dan ni ravno obetajoča, zaradi česar se počasi odpravimo po planinski poti v dolino. Na trenutke se tu pa tam oblaki razmaknejo in naredimo kakšno lepo fotografijo, kaj več kot to pa ne. Na poti proti izhodišču se naužijemo pogledov na ne preveč boječe svizce, ki se po večini ne pustijo motiti. Ker bližnjo Marmolado in sosednje planine zajame deževje in nevihta, se tudi mi podvizamo na izhodišče. Tokrat smo imeli srečo in se nevihta odpelje mimo nas. Po dokaj stabilnem vremenu se vrnemo v kamp, kjer se snidemo še z ostalo prispelo ekipo.
Ponovno sledi načrtovanje ture naslednjega dne. Vedeli smo da bodo Tre Cime, vendar smo morali zaradi zgrešenih vremenskih napovedi obeh prejšnjih dni narediti načrt A in B, čeprav napoved ni predvidevala padavin, ja tudi prejšnje dni ne. Skratka načrt je krog okoli Treh Cim po možnosti po ferati na Monte Paterno.
4. Dan 23.07.2023
Zgodnje vstajanje in vožnja preko prelaza Tre Crocci do Missurine. Na prelazu nad njo skrenemo desno na cesto proti sedlu Forcella Longeres (2330) pri koči Auronzo pod Tremi Cimami. Kmalu naletimo na kolono vozil na vstopu kjer se pobira cestnina in ugotovimo, da je ob 8:00 zjutraj dostop v park pravzaprav že pozen in da bi bilo potrebno biti na tem mestu vsaj uro prej. Morda tudi razmisliti o avtobusnem prevozu s spodnjega parkirišča do Auronze, saj imajo avtobusi prednost in so hitrejši kot ostali promet. Skratka nekako se z avti povzpnemo pod slavne tri vrhove kjer parkiramo na že zelo polnem parkirišču, kljub rani uri. Takoj se odpravimo po melišču pod vznožjem znamenitih vrhov mimo koče Lavaredo do 2.454 m visokega sedla na vzhodni strani Cim in masiva Monte Paterno. Kaj kmalu si oprtamo varovalno opremo in se poženemo v krajše tunele iz katerih vodi prepadna a varovana pot. Tu je potrebna čelada, varovalni pas in samovarovalni komplet, tudi svetilka. Počasi a varno napredujemo ter se ves čas oziramo po vremenu, zaenkrat ne kaže na padavine. Kmalu dosežemo sedlo Forcella Del Camoscio – Gamsscharte (2680) pod vrhom Monte Paterno, vendar zaključimo da smo kot skupina nekoliko prepočasni za vzpon na vrh, zato prepustimo osvajanje za naslednje leto. Sledi spust po drugi strani sedla in precej zoprnem zračnem grebenu, ki spominja bolj kot ne na spust z našega Triglava, tako po gneči kot konfiguraciji terena. Ko zapustimo greben, nas pričakajo tuneli, po katerih se spustimo skoraj do melišča. Z grebena na melišče sestopimo pri planinski koči Locatelli, kjer si privoščimo počitek. Zatem nadaljujemo krog okoli Treh Cim preko pašne planine Lange (Lange Alm) in istoimenske koče. Pod Torre Lavaredo, se preko zahodnega roba vrnemo nazaj na sedlo Forcella Longeres do naših konjičkov. Sledi še povratek nazaj v kamp, kjer se tri skupini poslovijo in se vračajo domov. Maja in Jure se določita odpotovati v ponedeljek, zato si izbereta krajši vzpon do koče Rifugio Nuvolau (2575) na levi strani prelaza Falzarego s sedla Giau. Midva pa načrtujeva zaradi kratke dolžine tega vzpona za torek, ko se bova vračala domov, za ponedeljek pa ogled jezera Sorapis z krožno potjo okoli vrha Cima del Laudo preko sedla Forcella Marcuoira (2307) nazaj na sedlo Tri Crocce. Oba dneva naj ne bi bilo neviht, le tu pa tam kaka dežna kaplja.
5. Dan 24.07.2023
Jutro ne da misliti kakšen dan bo v nadaljevanju. Midva z Romano na Tre Crocce, Maja in Jure pa proti Giau. Zjutraj se je vreme dobro držalo in le vrhovi v oblakih so nekako dali upanje da bo dan pravzaprav lep in ne preveč vroč, a že po slabi uri hoje se nebo zapre in prične deževati. Vreme sicer ni bilo nevihtno in sva poleg množice pohodnikov tudi midva nadaljevala v smeri Sorapisa. Na trenutke se celo pokaže modrina in sonce, a ne za dolgo. Tako izmenjujoče naju je spremljalo vse do jezera. Odločila sva se narediti krog okoli njega, saj je bil sedlo Forcella Marcuoira (2307) in Cima Laudo v oblakih in načrt krožne poti je padel v vodo. Na kratko se ustaviva še pri koči Vandelli in po isti poti sestopiva do avta.
V kampu spremljava vremensko napoved in si ogledujeva nebo, ki ne kaže nič prijazne slike. Še slabše pa kaže za naslednji dan ko bi morala pospraviti opremo in se odpraviti. Kljub vsemu prespiva še eno deževno noč.
6. Dan 25.07.2023
Zjutraj čeprav že zgodaj budna poležavava v šotoru in čakava da potihnejo debele dežne kaplje na strehi najinega šotora. Malo čez 7 zjutraj le dočakava da preneha padati dež in celo modrina neba ponudi nekaj prvih sončnih žarkov. A to je bilo zelo varljivo, napoved pravi, da se bo v manj kot uri po radarskih posnetkih nad Cortino razbesnela nevihta. Opustiva jutranji ritual in z naglico podreva šotor, ter pospraviva opremo. Prej kot v eni uri sva pripravljena na odhod. Ravno ko opraviva odjavo v kampu, pa se nebo ponovno zjoče, misel na vzpon na Rifugio Nuvolau tako odpade in tudi ta tura postane načrt za naslednje leto. Ne preostane nama drugo kot da kreneva domov. Tokrat si za pot domov izbereva pot iz Cortine na sever preko vasice Fiames. Pri Toblachu – Dobbiaco, pa naju ponovno obsijejo sončni žarki, ki naju za razliko od Cortine, spremljajo ves čas do Avstrijske meje. Pri Tassenbachu zapustiva dolino reke Drave in se usmeriva preko Kartitscha v slikovito in zelo lepo dolino reke Zilje, po kateri potujeva vse do strmin Dobrača, kjer se usmeriva do vasice Podklošter (Arnoldstein) in naprej čez Korensko sedlo do Podkorna in naprej do doma.
Skratka 5 dnevna avantura v Dolomitih nam je postregla ogromno prekrasnih planinskih užitkov, ki jih je do neke mere kvarilo in krojilo vreme, a na to pač nimamo vpliva, na skoraj vse drugo pa. Za naslednje leto nam je ostalo cel kup idej in destinacij, katere moramo obiskati in raziskati.
Upam da se naslednje leto snidemo v še večjem število z novimi popotniškimi idejami in predvsem bolj znosnem vremenu.
zbral in zapisal: Matjaž Škulj
ALBUM z ogromno lepih in dokumentiranih fotografij
foto: udeleženci tabora
