Daljše obdobje lepega vremena je pomenilo, da večina že predhodno načrtuje aktivnosti za vikend. In pozna objava razpisa za družinski izlet je pomenila malo interesa. Kljub temu smo se nabrale tri družinice, ki smo preživele krasno nedeljo. Izlet na Dobročo je najmočneje začinil izjemen razgled s Šentanskega vrha in kulinarične dobrote v Koči na Dobrči.
Skupno 9 oseb smo svoje nedeljsko doživetje pričeli še pod Bistriško planino. Zaradi slabega stanja makadamske ceste nismo silili svojih konjičkov do planine, ampak smo pot pod noge pričeli z 20-minutnim ogrevanjem še pod planino. Za vzpon smo se odločili po varianti preko Lešanske planine. Na strmejših odsekih pod planino je pot precej kamnita, zato smo se kasneje za sestop odločili za varianto mimo razglednega vzletišča za padalce, kjer pot vodi sicer po strmem gozdu, a precej manj kamnitem. Naša skupinica si je daljši počitek privoščila pod Lešansko planino, na vrhu Dobrče pa smo potrebovali še nekaj vzpodbude, da smo zakorakali še do bližnjega Šentanskega vrha. Kjer pa smo bili nagrajeni z res prelepimi razgledi na osrčje najvišjega dela Karavank, a tudi proti Kamniškim vršacev ter na na zahodu na zgornjesavsko dolino z Blejskim otokom in Triglavom. Z vrha je sledil krajši spust do Koče na Dobrči, kjer smo prišli na račun starši, da ni bilo potrebno doma kuhati kosila. Ker bi bil skoraj greh, da ne bi poskusili najrazličnejših dobrot, ki jih koča ponuja. In to za zelo ugodno ceno. Je že res, da Koča na Dobrči slovi pa zelo okusni hrani za dostopno ceno. Preverjeno. Pa še gneče ni bilo. No, do koče se je vseeno potrebno potruditi, tudi z najkrajše Bistriške planine je potrebno premagati kar nekaj klanca. Zadovoljni smo se z lahkoto odpravili nazaj v dolino. Direktna pot je v zgornjem delu razmeroma strma in kljub temu, da poteka v gozdu s pretežno mehko podlago, je potrebno biti ne-prehiter in previden. Kljub kakemu oddrsu na zadnjo plat smo se dokaj z lahkoto spustili do razgledišča pri vzletišču za jadralne padalce.
Kljub temu, da smo bili mala skupinica, smo res uživali na ravno prav zahtevni Dobrči, da smo po koncu izleta tudi starši čutili prijetno utrujenost, ki ti da občutek zadovoljstva, da si poleg lepih vtisov doživljanja gorskega sveta naredil še nekaj za zdravo telo. Otroci pa so tako ali tako veselo odskakljali tudi zadnji del poti.
vodja izleta: Dušan Prašnikar
