Izhodišče letošnjega Prazničnega pohoda smo prestavili malce višje, na prelaz Volovljek, saj se je napovedovala številčna zasedba udeležencev z vseh vetrov. Po prvem okrepčilu pri Joškotu in ob kratki predstavitvi načinov uporabe zimske opreme, smo se že dovolj spoznali, da smo skupaj krenili na dvourno pot do Domžalskega doma.
Snega je bilo malo, temperatura pa se je višala z metri vzpona. Na Sončni griči smo že trčili v meglo, le ta se je gostila in s prihodom noči je bila vidljivost na metru ali dveh. Korak za korakom smo vendarle prišli do Domžalskega doma, žal pa smo se morali odpovedati nočnemu sprehodu ob polni luni.
Zato smo bili tem bolj veseli gostoljubja novih najemnikov Domžalskega doma in večerje, pri kateri smo se zadržali kar nekaj časa. Tako zaradi res obilnih porcij, še bolj pa zaradi novoletnih daril, ki so nas pričakala na sosednji mizi. Z nekaj domiselnimi igricami smo darila razporedili in je že naneslo tako, da je vsak dobil nekaj, kar mu je bilo namenjeno. Zraven pa smo slišali še marsikatero prav posebno zgodbo o naših doživetjih. Zaključili smo s priljubljeno igro v treh dejanjih, ki zagotavlja veliko smeha in zabave.
Tudi zjutraj nas je pozdravila velikoplaninska megla in nas pospremila na krajši pohod do pastirskega naselja. Pogledali smo kje stoji muzejska Preskarjeva bajta, parlament in pa kapelica Marije Snežne. V lepi megli smo nato odvili proti izhodišču in že na Gojški planini nas je pozdravilo sonce.
Tokratni pohod je krojila megla in nič ni bilo narobe, da spoznamo tudi ta obraz Velike planine. Točno po 24 urah smo bili spet nazaj v Domžalah, za nami pa še eno, malce posebno doživetje planine. Naj jih bo v naslednjem letu še veliko!
foto ALBUM: udeleženci pohoda
