Tokrat se z društvom odpravimo na krožni potep grebena Slavnika z izhodiščem v majhni a prikupni vasici Prešnica, do koder se iz Domžal pripeljemo z avtobusom po AC LJ-KP do Kozine, kjer jo tudi zapustimo. Nadaljujemo po stari cesti skozi Kozino v smeri Kopra, približno po treh kilometrih skrenemo levo na križišču, kjer na Prešnico in pa sadno cesto opozarjajo usmerjevalne table. Po nekaj minutah dosežemo začetek vasice in parkiramo naš avtobus na dvorišču sadjarstva Pečar, seveda z dovoljenjem domačih. Kaj kmalu se poženemo proti grebenu Slavnika v predelu Čičarije.
Čičarija je kraška pokrajina na severozahodu Istre. Na severu meji na Podgrajsko podolje, na jugu na Podgorski kras ali Belo Istro. Vleče se v jugovzhodni smeri od Kozine v Sloveniji do Reke na Hrvaškem. Preko Čičarije se vlečeta dva vzporedna hrbta. Osrednji in najvišji del pokrajine je Slavniško pogorje, ki se razteza v dinarski smeri, to je od SZ proti JV. Preko 1000 m nad morjem segajo poleg Slavnika še Glavičorka-Razsušica (1083 m), Oštrič-Žabnik (1056 m) in Ribnik (1023 m), pri čemer je slednji vrh naj južnejši Slovenski tisočak. Razen Slavnika so omenjeni vrhovi na meji s Hrvaško. Na hrvaškem delu je najvišji Orljak (1106 m nm), najvišji vrh celotnega pogorja/planote Čičarija pa je Veliki planik (1272 mnm) na Hrvaškem (vir: Wikipedija).
Iz vasi se nekoliko strmo usmerimo na gozdno pot, ki nas pripelje do lovskega doma LD Videž – Kozina. Nad njim se nahaja prvi neizrazit in nerazgleden 646 m visok vrh Glavica. Od tu nadaljujemo po gozdni cesti do 737 m visoke Mišje Šoge ali tudi Hrpeljske Gore. Nadaljujemo mimo Rožiča, Gabrovega vrha, Kotla, Rebri (Videž), do planine Jegno. Pod V. in Malo Gobavico in mimo Žbevnice, ter se povzpnemo na sedlo pod Grmado in na samo 1001 m visoko Grmado, ter nadaljujemo naprej na vrh 1.028 m visokega Slavnika. Seveda pa ne gre iti mimo Tumove koče, ter tako skrenemo na divjačinski golaž z njoki. Dobro podprti pričnemo sestop pod Grmado, obeh Gobavic in Barbarce (Golež), kali – Reber, razglednika naravnost nazaj v Prešnico, kjer na koncu obiščemo še v sadjarstvo Pečar in si naredimo zalogo domačega jabolčnega soka.
Čeprav oblačen dan, a brez padavin, nam le ta sicer ne postreže z dih jemajoči razgledi, vendar je kljub vsemu pod oblaki bilo slutiti, kje se nahaja Koprski in Tržaški zaliv vse tja do Glinščice in Trsta, pa večji del Čičarije, Mali Kras, pa tudi Brkine. Kljub slabši vidljivosti je bil to dan poln novih pokrajin in vrhov, vzhodnejšega predela naše deželice, kateri je bil večini udeležencev neznan in zelo zanimiv, ter ne preveč naporen, saj se kljub 850 m narejenih višincev, teren zlagoma vzpenja in ni čutiti vzpenjanja po grebenu.
Zadovoljni in polni vtisov z prvega letošnjega otvoritvenega pohoda, se rahlo utrujeni v poznem popoldnevu vrnemo domov.
foto ALBUM: udeleženci ture.
