Megla ni pokvarila prečenja grebena Brezniških peči

Zgodnje nedeljsko jutro, 20. oktobra, se nas nabere dokaj številčna skupina pohodnikov iz različnih društev. Tokrat se odpravljamo na pod Karavanke. Z avtobusom se odpeljemo iz Domžal vse do začetka doline Završnica z Završniškim jezerom. Napotimo se čez jez, ki ustvarja umetno jezero, do vznožja grebena. S skupino se rad podam na brezpotja in neoznačene lovske ali pastirske stezice – tudi tokrat ni bilo nič drugače. Že takoj pohodnike ogrejem na stmem vzponu prvi vrh grebena – Lipje. Čeprav »skromnih« višin, ki jih dosegajo Brezniške peči, nam ponudijo veliko. Greben Brezniških peči je najzahodnejši del Kamniško-Savinjskih Alp in leži nad naselji Moste, Žirovnica, Zabreznica, Breznica, Smokuč, Doslovče in Rodine oz. pod mogočnim karavanškim prvakom – Stolom. Prečenje Brezniških peči poteka po neoznačeni stezi z skalnatim pridihom, za katero skrbijo lokalna društva. Žal nas kljub lepi vremenski napovedi skoraj ves čas spremlja megla in od fantastičnih razgledov, ki jih ponuja ta greben ni bilo danes nič. Sonce se na Gorenjskem to nedeljo žal ni prebilo čez meglo. Nadaljujemo po grebenu v slogu »malo gor in malo dol«. Kmalu prispemo do skalnih skokov, kjer si pri napredovanju pomagamo z rokami, stopimo tudi na kak klin in skobo, katere so postavili skrbniki te poti. Zelo hitro dosežemo Mali Vrh (863 m), nadaljujemo preko Peči, Rebri in Gosjaka, nakar se spustimo do sedla Vrh – Razvodnik (869 m), kjer si privoščimo počitek. Od tu se stezica prične strmo vzpenjati preko skalnih skokov na Golovec, Jecole in najvišji Smokuški vrh (1.122 m). Na vrhu malo predahnemo, a se ne zadržujemo dolgo. Sonca še kar ni na spregled in razen megle ni videti z vrha ničesar. Kmalu se priključimo planinski poti, po kateri sestopimo do Sankaške koče, kjer se okrepčamo. Šele tu se meglice nekoliko razkadijo in ponudijo nekaj skromnih razgledov v dolino in na okoliške vrhove. Sledi obisk pozno baročne cerkvice Sv. Petra imenovane tudi cerkev na Gori, znane že iz 14. stoletja. Velik pomen je imela že v času turških vpadov – tu so domačini našli zatočišče in kurili kresove, s katerimi so naznanjali prihod Turkov, ter z zvonom zvonili ob toči. Imamo srečo, da nam skrbnica cerkvice odpre vrata in lahko pokukamo v njeno notranjost ter si ogledamo čudovite freske iz 16. stoletja. Freske v prezbiteriju upodabljajo prizore iz legende o sv. Petru. Na ladijski slavoločni steni je prikazana poslednja sodba, šestindvajset prizorov na severni steni pa tvori enega najobsežnejših pasijonskih ciklov v slovenskem srednjeveškem stenskem slikarstvu.  Z motiviko fresk se skladajo tudi figuralni sklepniki. Kamnit baročni oltar iz leta 1767 dopolnjujejo leseni kipi. Skratka – zgodovinsko kulturni objekt katerega je vredno obiskati. Za cerkvijo stoji lepo obnovljena kapelica, pred katero je brezno, ki ima po ljudskem verovanju zdravilno moč. Zdravilo naj bi težave s sluhom in žensko neplodnost. Ugiba se, da gre za rov, povezan gradom Kamen. Od cerkvice nadaljujemo po planinski poti v dolino do parkirišča Krpin, kjer nas čaka voznica avtobusa. Tu tudi zaključimo zanimiv potep po grebenu, katerega je vsak že mnogokrat opazoval med vožnjo po gorenjski avtocesti. Čeprav brez fantastičnih razgledov, katere Brezniške peči ponujajo, smo poskrbeli, da nam megleno vreme ni pokvarilo vtisov. Je pa megla vsaj za nekaj dobra – za razlog, da se nekoč še vrnemo in doživimo vse kar greben ponuja v lepem vremenu.

Zapisal Matjaž Škulj, fotografirali udeleženci ture

Še nekaj dodatnega foto materiala v tem albumu.