24.11.2024 DPS – Domžale – Moravče
DPS – Domžalska pot spominov
Kratko o poti
Domžalska pot spominov je bila urejena in uradno odprta 23. maja 1980 v sodelovanju Občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne borbe Domžale, Kulturne skupnosti Domžale in Planinskega društva Domžale. Pot se je do leta 1994 imenovala Pot spominov NOB občine Domžale. S sprejetjem zakona o lokalni samoupravi in nastankom novih občin je dobila novo ime – Domžalska pot spominov. Z začetkom leta 2007 je bila pot predana v upravljanje Planinskemu društvu Domžale.
Domžalska pot spominov ima danes status planinske poti in sodi med planinske obhodnice v skladu z zakonom o planinskih poteh. Dolga je čez 100 km in je speljana v nadmorskih višinah od 300 do 957 m (Špilk nad Blagovico). Z domžalsko občino povezuje še devet drugih občin – MOL, Vodice, Dol pri Ljubljani, Moravče, Zagorje ob Savi, Lukovica, Kamnik, Mengeš in Trzin, za njeno prehodnost pa skrbijo naslednja planinska društva: PD Domžale (32,15 %), PD Blagovica (35,96 %), PD Janez Trdina Mengeš (10,77 %), PD Moravče (16,02 %), PD Onger Trzin (5,02 %).
V letih ureditve poti, je bila le ta namenjena pohodu v spomin žrtvam NOB v letih med 1941 – 1945. Pot obeležuje spomin na naše stare starše, ki so dali svoja življenja, da lahko mlajše generacije na ozemlju današnje Slovenije pišejo in govorijo v maternem jeziku slovenščini. Obenem pa je bil to tudi boj proti tujcem, ki so leta 1941 nasilno okupirali in zasedli današnje slovensko ozemlje.
Kot vsako leto je tudi letos markacijski odsek PD Domžale organiziral pohod po odsekih DPS in tokrat smo se odpravili na njen prvi odsek od Domžal do Moravč v dolžini 25 km.
Ne preveč zgodaj zjutraj se zberemo na parkirišču športnega parka v Domžalah, od koder krenemo ob reki Bistrici do naše I. kontrolne točke pod hribom Šumberk. Nadaljujemo preko njegovega 355 m visokega vrha na drugo stran hriba, kjer stoji drugi spomenik NOB, ob katerem pa ni kontrolne točke. Nadaljujemo med Tičnico in Postovko do podhoda AC LJ-CE, katero prečimo v smeri Gorjuše, a kmalu skrenemo desno na naš naslednji vrh – Veliki vrh (Križentaver) 419 m.
Pot nas vodi v vasico Tabor do naše II. kontrolne točke ob cerkvi Sv. Konigunde iz 15. stoletja. Cerkev stoji na hribu Tabor. Hrib in cerkev sta dobila ime po taboru, ki so ga zgradili v času turških vpadov. Gotska cerkev je posvečena sv. Konigundi, ženi nemškega cesarja Henrika II. Nadaljujemo preko vasice Brdo do vasi Oklo, do III. kontrolne točke naše današnje poti, ob spomeniku NOB iz 1944 leta. Pot nadaljujemo preko Vinjske gore (485 m) do spomenika 02.04.1944 strmoglavljenemu zavezniškemu bombniku B-24 pod 553 m visokim vrhom Sv. Trojica, od koder se odpre izjemen razgled na spodaj ležečo vasico in istoimensko cerkev vse od vzhoda Slovenije (Pohorja), preko KSA, Karavank do Julijskih Alp z očakom Triglavom.
Spustimo se do okrepčevalnice v vasi, kjer se nahaja IV. kontrolna točka. Sprehodimo se mimo ostankov nekdanjega bližnjega gradu in grajskega vodnjaka Koprivnik. Grad Koprivnik (tudi grad Rabensberk) v Moravški dolini (nemško Rabensberg ) je stal vrh skalnatega hriba pred zaselkom Konfin pri Sv. Trojici na vzhodni meji občine Domžale, od katerega so ostale le še skromne razvaline in grajski vodnjak. Prvi opisi gradu segajo v leto 1238.
Pot nas vodi preko sedla in stičišča treh občin mimo Jemčevega znamenja in Severjeve kapelice v breg do 743 m visokega vrha Murovica. Pot je naprej speljana po grebenu nad Moravško dolino in dolino reke Save do grebena z dvema istoimenskima 819 m in 836 m visokima vrhovoma Cicelj, kjer nas čaka V. kontrolna točka.
Planinski poti sledimo do vasice Katarija, kjer na 714 m visokem Vrhu Sv. Miklavža, domuje istoimenska cerkev. Ob reki Savi bi lahko našli veliko število cerkva, ki so posvečene sv. Miklavžu (tudi sv. Nikolaj). Ne gre za naključje, saj je bil sv. Miklavž zavetnik čolnarjev in splavarjev. Po ustnem izročilu naj bi jo zgradili že v drugi polovici 15. stoletja prav brodarji, ki so tovorili blago po reki. Zaradi izjemne razgledne lege so to cerkev nekdaj imenovali čuvar zgornje Save. Brodarji so menili, da sem jim ne more nič zgoditi, vse dokler vidijo cerkev. Prvotno cerkev v Veliki vasi naj bi požgali Turki, zato so domačini novo postavili na manj dostopnem kraju nad vasjo, na mestu, kjer naj bi bil prvotno poganski tempelj.
Od tu se spustimo v Katarijo, kjer obiščemo prijazno kmečko domačijo Pri Mežnarjevih, kjer se okrepčamo in nadaljujemo preko prelaza in vasice Grmače in še enega spomenika NOB ob cesti, ter se s ceste umaknemo preko 698 m visokega vrha Gorišca do planinske doma PD Moravče na Uštah – Žerenku, kateri pa žal na tako lep nedeljski dan sameva. Tu odtisnemo žig VI. kontrolne točke, ter se v pozno popoldanskem sončnem zahodu in razgledu od Pohorja pa vse do Polhograjskega hribovja počasi spustimo proti Moravčam, kjer odtisnemo naš zadnji VII. žig pri spomeniku NOB ter z obiskom pizzerije pri Jurku, predvsem z dobro večerjo, zaključimo naš 25 kilometrski in dobrih 10 ur dolgi pohod po I. odseku trase DPS, ter obenem že načrtujemo prečenje II. odseka DPS. Veseli, zadovoljni in nekoliko utrujeni, se odpravimo na različne konce naše domovine.
Foto: udeleženci ture
Zapisal Matjaž Škulj
