Kot že nekaj let, tudi letos vodniški odsek PD Domžale organizira že tradicionalni pohod in dvodnevno druženje po Veliki planini 27. in 28. decembra, kot nekakšen simboličen zaključek pohodniške sezone tekočega leta.
Kot prejšnja leta, se tudi tokrat zberemo v zgodnjem popoldnevu v Domžalah in krenemo na prelaz Volovljek ali po domače Kranjski Rak, kjer seveda pustimo naše pločevinkote in stopimo pozdravit gospodarja tamkajšnje domačije. Kmalu se poženemo v breg kjer z višino narašča tudi debelina snežne odeje. Ker je pot zaradi množičnega obiska dokaj shojena in temperatura tal pod lediščem, ustvarja spolzke ledene ploskve zaradi katerih si nadenemo derezice. Pot nas po gozdu vodi mimo Rakovih ravni proti Gojški planini, kjer pa je spričo visokih dnevnih temperatur snega čedalje manj in bolj kot ne le za vzorec, nekaj več ga je napihanega v grapah in zavetrnih delih. Še vedno veliko spolzkih ledenih ploskev pa poskrbijo, da nam derezice ostanejo na čevljih vse do našega cilja. Spričo prekrasnega zimskega dne, nas na Mali planini pričaka izjemen in nepozaben sončni zahod.
Namestimo se v našem Domžalskem planinskem domu na Veliki Planini, kjer nas oskrbniški par Anže in Maša z ekipo izjemno dobro razvajata in poskrbita, da naši želodčki niso ne žejni in ne lačni. Ob poslušanju zanimivih popotniških zgodb, obdarovanju in veseljačenju, kjer ni manjkalo tudi Slovenskih pesmi, kar pozabimo na uro in se odpravimo spat šele v zgodnjih jutranjih urah.
Tisti najbolj zgodnji, v nekoliko še temnem a ne preveč hladnem jutru, krenemo na vrh Malega Vršiča za kočo in pričakamo fantastičen sončni vzhod, s kuliso vrhov vse od Italije in Avstrije, preko pol Slovenije. Zgodnje jutro brez meglic nudi poglede v neverjetne daljave.
Kmalu Anže, Maša in ekipa poskrbi za naše želodčke, na kar napoči čas da se poslovimo od oskrbniške ekipe, jim zaželimo lepe praznike, ter se poženemo na potep po izjemni Veliki Planini. Pot nas pelje mimo Voukove jame, ostankov prve planinske koče nad pastirskim stanom na najvišji vrh Velike planine, 1.667 visoko Gradišče. Sprehodimo se še do sosednjega skoraj identično visokega vrha Njivice. Spustimo se mimo Zelenega roba, se sprehodimo mimo Sladkega kota (žal zaprt) in se usmerimo na tretji najvišji vrh Velike Planine – Bukovec 1.553 m. Pot nadaljujemo nad Gojško planino še do Jarškega doma in sestopimo preko Jelševega Konfina nazaj na Kranjski Rak, kjer v izjemnih vremenskih pogojih zaključimo dva dni potepanja in novoletnega druženja v super družbi.
Se vidimo spet naslednje leto, 27. in 28. decembra 2025!
Zapisal: Matjaž Škulj
ALBUM
foto: udeleženci “potepa”
