V soboto, 23.04.2022 sva si z Robijem zamislila malo drugačno turo, nekaj zanimivega in poučnega, nekaj kar izstopa od običajnih tur, ter se dogovorila z Rafkom, članom jamarskega kluba Tirski zmaj, da nam z Bernardom in Klemenom, razkažejo dve od mnogih podzemnih jam, nekaj od mnogih brezen in kotličev apnenčasto dolomitskih kamnin nam bližnje Menine planine, za katero smo mislili da jo poznamo, na kar so nam fantje dokazali, da sploh ni res.
Da je Menina planina ogromna in polna skrivnosti se nam niti sanjalo ni in po pogovoru z fanti smo lahko le sanjali kaj nam bodo pravzaprav pokazali in to kar so nam, si niti misliti nismo mogli, za vse nas je bilo pravo presenečenje. Menina pl. meri v smeri vzhod zahod, od prelaza Lipa na vzhodu in prelaza Černivec na zahodu dobrih 20 km, in v smeri sever jug , med Tuhinjsko dolino in Gornjim Gradom približno 10 km. Najvišji vrh je Vivodnik 1.508 m, na katerem je tudi razgledni stolp in se nahaja le dobrih 15 minut od doma na Menini pl. 1.453 m.
Skratka zgodaj zjutraj se Domžalska skupina zbere na običajnem mestu pri bazenih in se odpelje po AC preko Trojan (zaradi obnove ceste Kamnik-Črnivec), do Šentruperta, kjer AC zapustimo in se usmerimo preko Letuša, Mozirja do Radmirja, kjer skrenemo v Gornji Grad in se na avtobusni postaji dobimo še z omenjeno trojico jamarjev in skupino iz PD Vitanje. Od tu se odpeljemo za Rafkom višje pod Menino na višino dobrih 700 m, kjer pustimo naše jeklene konjičke in je to naše izhodišče in cilj. Peš nadaljujemo do slabe ure oddaljene Božične jame, katero je 2016 leta s prijateljem odkril ravno Rafko.
Vhod v jamo je trikotne oblike dimenzij 1,5 x 0,5 metra, nadaljuje pa se v 30 metrov dolgo poševno se spuščajočo jamo, ki se na dnu izravna v manjšo dvoranico. Jama se le na dveh mestih razširi v dva krajša rova. Vhod je z vrati zavarovan in zaprt in je ogled jame možen le po dogovoru z člani jamarskega kluba in pod njihovim vodstvom. Jama ima značilnosti čisto pravih nam bolj znanih jam, kot so Postojnska, Županova, Škocjanske, le da je manjša in tudi še ne do kraja raziskana. Novoodkrito jamo sta jamarja po dnevu odkritja poimenovala Božična jama. Jama ima tudi bogato arheološko zgodovino iz različnih obdobij, več o jami na spletni strani: ( https://ojs.zrc-sazu.si/sms/article/view/9024/8153 ).
Nadaljujemo do naslednje jame, slabih 40 min oddaljene Podkrajnikove zijalke, ki pa ima vhod tipičen za Zijalke, velik in odprt, ter se proti koncu zoži. Zijalka še ni popolnoma raziskana. Od Zijalke nas pot vodi strmo navzgor po zahtevnem nezavarovanem terenu, tudi od izhodišča do tu pot ni označena in je brezpotje. Po slabi uri hoda prispemo do označene poti in Petrovega brezna. Od tu po gozdnih vlakah nadaljujemo do brezna Dvojčici (v brezna vstop brez vrvne tehnike ni mogoč, tako da smo si jih ogledali le od zgoraj z roba). Nadaljujemo po planini še do Snežne jame in tako po sedmih urah in pol brezpotja in zanimivosti prispemo do doma na Menini planini, kjer si privoščimo počitek.
Ekipa v domu prijazno in obilno poskrbi za naše želodčke in okuse, saj smo bili z malico zelo zadovoljni. Ker čas neumorno beži, smo se počasi morali odpraviti v dolino, čeprav se nismo uspeli povzpeti na Vivodnik, Špic, Kurji, Snežni vrh narediti krožno preko Golega vrha, Šavnic in Bibe pl., si ogledati še jamo Jespo, smo si priznali, da je za vse in še mnogo več (saj vzhodna stran in pa planine nad Tuhinjem obetajo še veliko), preprosto en dna premalo časa in da z raziskovanjem kjer smo končali za danes, nadaljujemo drugič.
Sestop do izhodišča opravimo v uri in pol. Ker pa je do teme še nekaj časa, nas naši fantje jamarji povabijo še v Gornji grad, na ogled muzejske zbirke predmetov najdenih predvsem v Božični jami in Podkrajnikovi Zijalki, ter kamenin in fosilov najdenih na pogorju Menine planine, Lepenatke in Rogatca, ter okolice. Tu se poslovimo od naših jamarjev in z vožnjo proti Domžalam zaključimo naš današnji poučni zanimiv izlet po brezpotjih in jamah Menine planine, pod vodstvom jamarjev jamarskega kluba Tirski Zmaji, Rafkota, Bernarda in Klemna, katerim smo hvaležni za prikaz njihovih odkritij in prizadevanj.
Ob tem bi se z Robijem tudi prav lepo zahvalila fantom jamarjem in ekipi doma na Menini planini, ter vsem udeležencem za prekrasen, čeprav vremensko malo muhast dan.
zapisal: Matjaž Škulj
