Sicer je dolgo trajalo, od oktobra do julija, a smo se na koncu le zbrali in ponovno napadli naše domače konce.
Tokrat smo zaradi prilike le vključili tudi nekaj našega dela, saj si je bilo treba pot bolje ogledat in se pripravit na kasnejša dela v Kamniški Beli.
Izlet je bil ponovno v okolju Presedljaja, Kamniške Bele, tokrat z druge strani, kot prejšnjič, ko smo Presedljaj napadli čez Šraj peske. Tokrat smo nanj prišli po Martinj stezi prek Konja. Tudi tokrat je bila kar dolga, a prekrasna tura!
Šest se nas je nabralo, kar je za julij kar super, saj smo za usklajevanje porabili kar precej časa. Je pač težko med toliko akcijami in društvenimi zadevami sploh najti čas za hribe.
Martinj steza poteka v čudovitem in divjem okolju, kjer si ne misliš, da sploh lahko poteka taka lepa steza. Belska Kopa je prekrasen razglednik na robu prepadov, a se nekatere gore prikažejo v povsem novi luči. Greben Vrvanja ponudi nekaj brezpotja, a smo vajeni. Bivak Dobre volje ima na robu stene take razglede, da bi lahko tam kar ostali. Še prebijanje čez ruševje in smo že na Konju! Razgledi s tu so tako ali tako čisto posebni!
Zelo zahtevne poti na Presedljaj se lotimo s previdnostjo, ki jo poznamo le markacisti. Ogledamo si varovala, poškodbe, najdemo seveda spet nekaj dela, a ne preveč. Celoten svet naokrog je precej krušljiv in živi svoje življenje, ki mu je težko slediti.
Na Presedljaju se nam zdi, da smo že na koncu, a smo še presneto daleč od doline. Navzdol se vedno vleče in tudi tokrat se. Nekateri si v vročini že zamišljamo pivo pri Jurju, drugi pa zrezke. Oboje nam hoče preprečiti še en drevolom ravno na mestu, kjer smo lani popravljali pot po podoru. Pa imamo spet polne roke (žage) dela!
Še cesta in zaključimo dobrih deset ur hoda. A v super družbi in v prekrasnem okolju to sploh ni težko!
Hvala vsem udeležencem za prispevek k dobrem počutju! Vem, da bo do naslednjega izleta spet trajalo, a tudi vem, da bomo spet šli! In da bo spet super!
Foto: vsi udeleženci, kdor je pač slikal.
