A zaradi megle oz. nizke oblačnosti, ki jo je severovzhodni veter vztrajno prinašal preko vrha in ne od morebitnega snega. A kljub temu, da nam tokrat ni dopustil širnih razgledov, ni kaj dosti vplival na veselo razpoloženje skupine petih družin, ki smo se v nedeljo, 7. avgusta povzpeli na dinarskega vršaca. Poleg »domžalskega« jedra, smo imeli še goste s Celja in Postojne.
Uresničila se je napoved, da bo na snežniški planoti temperaturno bistveno bolj prijetno, kot v dolini. A že ob jutranjem srečanju na Sviščakih smo začutili, da hlad, ki ga prinaša severovzhodnik, ne bo zgolj prijeten, ampak se bo potrebno dodatno zaščititi pred vetrom. Pa ni bilo hudo, saj je precejšen del poti v gozdu in tudi na zavetrni strani vrha, da smo zgolj na vrhu na hitro opravili skupinsko fotografiranje, ostali del poti pa je bila prijetna hoja. Še posebno so nas na poti navzgor, od konca ceste, kamor se lahko pripelje roba za kočo, »grela« polena, ki so si jih tudi najmlajši oprtali v/na nahrbtnik. Na poti navzdol nas je kmalu pod vrhom pričel greti sonček, a vrh Snežnika je še kar vztrajal s svojo belo megleno kapo. Še toliko večja motivacija, da se morda pa pozimi ponovno srečamo na vrhu.
Dušan Prašnikar, vodja izleta
več fotografij v ALBUMU
