V soboto, 8. oktobra 2022, smo planinci Planinskega društva Domžale organizirali skupen pohod za društva kamniškobistriškega območja. Pohoda po Kozjanskem so se tako udeležili planinci Planinskih društev Bajtar, Blagovica, Domžale, Janez Trdina Mengeš, Kamnik, Komenda, Moravče in Onger Trzin. Z avtobusom za 55 udeležencev smo se zjutraj iz Domžal odpravili mimo Krškega, Brestanice in Senovega do Gradu Podsreda.
Ves čas nas je spremljala gosta jesenska megla, ko pa je sonce posijalo, smo lahko ugledali krasno, malce skrivnostno kozjansko pokrajino z velikim gradom tik pred nami. Tu sta nas pričakali simpatični vodički, ki sta nam razkazali in povedali veliko o zgodovini in obnovi gradu. Grad Podsreda je bil pozidan v romanski dobi v 12. stoletju, zadnjih 30 let pa doživlja temeljito prenovo in krasno je, da še vedno živi s pestrim naborom novih dejavnosti.
Obiskali smo tudi vse stalne in gostujoče razstave na gradu. Ogledali smo si razstavo o steklarstvu na Kozjanskem, v nekdanjih gozdnih steklarnah so izdelovali predvsem umetelno okrašeno zeleno steklo. Občudovali smo slike Franceta Slane, zelo so se nam vtisnile podobe njegovih mačk. Na gradu je tudi Spominska soba svete Eme, ki velja za prvo slovensko svetnico. Tukaj so tudi predstavljene številne romarske poti po Sloveniji. Grajsko podstrešje gradu Podsreda so si za svoje domovanje izbrali netopirji. Predstavitev netopirjev pa je že prva postaja na skrbno urejeni učni Grajski poti do Trga Podsreda. Tudi mi smo se v nadaljevanju dneva peš podali po poti in s pomočjo vsebine na postavljenih 14-tih informativnih tablah, smo se lahko dodobra seznanili z zanimivimi rastlinskimi in živalskimi vrstami tega območja, s poudarkom na zavarovanju pestrega biotskega okolja.
Ob reki Bistrici smo si še ogledali 400 let star Levstikov mlin. Gospodarica nam je razkazala delovanje mlina, orodja in bivanjski del lepo ohranjene hiše. Redko imamo še priložnost videti takšen mlin v notranjosti in izvedeti, kako so vzdrževali kamnite mlinske kamne, da so ravno prav ostro mleli žita, ki so jih okoliški kmetje prinesli v mletje.
Nato je sledilo pestro sejemsko dogajanje ob 23. Prazniku kozjanskega jabolka. Prebivalci Kozjanskega regijskega parka gojijo kozjanska jabolka v visokodebelnih travniških sadovnjakih, ki nudijo zatočišče številnim redkim vrstam ptic in ravno zaradi njih so travniški sadovnjaki vključeni v območje Natura 2000.
Jabolko iz visokodebelnega travniškega sadovnjaka je simbol varovanja narave, nadaljevanja tradicije in dediščine naših prednikov, blagostanja in zdrave hrane. Jabolko je simbol prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega parka in identifikacije domačinov z zavarovanim območjem.
Na Trgu Podsreda smo se tako pridružili številnim obiskovalcem ter imeli čas za samostojen ogled preštevilnih stojnic z izdelki domačih obrti, sadjem in pecivom, ki smo jih v zadostnih količinah tudi vzeli s sabo domov. Praznik kozjanskega jabolka seveda ne more miniti brez jabolčnega štrudlja, zato smo lahko tudi opazovali številne štrudeljmojstrice pri svojem delu. Seveda nismo izpustili tradicionalne razstave Starih sort jabolk, ki jo je letos spremljala razstava Rumeni dren, drnulje in Pilštanj, v Slovensko-bavarski hiši. Zunaj, na dvorišču, smo si ogledali razstavo gob, ki jo vsakoletno pripravi Gobarsko društvo Kozje.
Nekatere so zasrbele pete in so se povzpeli še po slikovitem križevem potu na Stare Svete Gore, vse do kapelice sv. Mohorja in Fortunata, od koder je čudovit razgled na Trg Podsreda, grad in dolino Bistrice.
Za povratek domov smo si izbrali pot po Bizeljskem in mimo Brežic nazaj do Ljubljane in Domžal. Vrnili smo se ob napovedanem času, malo po 18. uri.
Hvala vsem za udeležbo in hvala Planinski zvezi Slovenije, da nam je omogočila ta lep izlet s poudarkom na naravovarstveni vsebini.
Čudovit dan je bil!
Helena Kermauner, vodnica PZS
