Res ni najlepše pisati poročil pre-pozno, a vseeno je bolje pozno kot nikoli. Dogodki si sledijo z neverjetno naglico, zato kakšno poročilo kdaj izpade.
Kot smo obljubili v začetku leta in v našem – markacijskem – planu: prvi pohod po Domžalski poti spominov smo izvedli 21. januarja, v hudem mrazu in snegu.
Še v temi smo se zapeljali v Moravče z avtobusom, ob prvem svitu pa smo se že preoblačili. Napovedan je bil hud mraz in je tudi bil, a nas je hrib in klanec dobro ogrel. In še preden smo se lahko dodobra zbudili, smo že bili pri sosedih – na Planinskem domu na Uštah Žerenku.
Višje kot smo nadalje šli, več je bilo snega. Pri Mežnarjevih smo naleteli na veselo druščino, nato pa smo nadaljevali proti grebenu Ciclja. Malce gaženja po robu pod Sv. Miklavžem smo si le privoščili, pod Cicljem pa nas je čakal malce močnejši veter. A ni bilo nič hudo, greben je bil ena sama snežena pravljica.
Na Ciclju nas je presenetil celo sonček in z veseljem smo si privoščili hitro malico, v okrepčevalnici na Zavrhu pa smo se še dodatno pogreli in okrepčali.
Nekaj podrtega vejevja in čiščenja nam je v nadaljevanju poti krajšalo čas in nas držalo pokonci. Pot je bila pač dolga in kot je že v navadi v teh zimskih mesecih smo jo zaključili z naglavnimi lučkami.
Prvi del je bil torej uspešno zaključen, mi pa super veseli!
foto: udeleženci pohoda
