V soboto, 10. junija 2023 smo se ob 7. uri zbrali na parkirišču pri športnem parku in se s tremi avtomobili odpeljali do Pivke, kjer smo pred železniškim podhodom parkirali. Skupaj nas je bilo 9, med njimi tudi dva dečka, ki sta prišla v spremstvu babice.
Previdno smo prečkali cesto in se po makadamu vzpeli proti vrhu Primož, prepredenim z utrdbami in bunkerji, ki so jih med obema vojnama zgradili Italijani. Dan je bil vroč in soparen. Po krožnem obhodu in ogledu ter pogledu na naš cilj na jugu smo nadaljevali po poti, ki nas je vodila skozi gozd in med pašniki. Po kratkem vzponu smo prišli do čudovitega cvetočega travnika in pot nadaljevali do vasi Šilentabor, poznano po velikem protiturškem taboru in skozi vas prišli do cerkve Sv. Martina, kjer smo počili. Na dan našega pohoda je bilo v teh krajih kar živahno, saj smo srečali večji skupini jezdecev in pohodnikov, vsi so bili tujci, ki so jih spremljali in vodili domačini.
Ker se je oblačilo in so nad nami kipeli vse temnejši oblaki, smo se hitro odpravili po poti nazaj. Sprva nas je poškropilo le nekaj kapelj. Namesto, da bi se spustil po kolovozu, smo v želji, da bi pot nekoliko skrajšali, pot nadaljevali proti grebenu, nato skozi gozd nekoliko navzdol, zatem pa spet na greben in travnik, razrit od divjih prašičev.
Medtem nas je že ujel pravi poletni naliv, zato smo previdno sestopali in kmalu našli kolovoz proti Primožu. Ves čas je močno deževalo, na srečo pa se ni pretirano ohladilo. Popolnoma premočeni smo se preoblekli kar v avtih in si brez pravega zaključka v slovo le pomahali in odpeljali domov.
Za nami je bil zanimiv izlet, vroč dan z močnim popoldanskim dežjem, hoja po stečinah in brezpotju, uporaba naravne orientacije in izkušnja, da vedno ne gre vse gladko kot bi si želeli.
Lili Jazbec
Milan Jazbec
foto: Lili Jazbec
