22.10.2023 Vošca in greben Karavank
Vošca je 1.737 m visok vrh in pašna planina v zahodnem grebenu Karavank med Kepo in Korenskim sedlom. Pod njo se razteza dolina Save Dolinke z vasicami Gozd Martuljek, Log, Zg. Rute, Kranjska Gora in nekoliko višje Srednji vrh. Po samem grebenu poteka nekdanja graničarska pot, katero pohodniki s pridom uporabljamo za pohode po grebenskih vrhovih in po sami mejni črti z sosednjo Avstrijo. Pozno jesenski čas je tisti del leta, ki nam pohodnikom prinaša veselje ko nam pogled zastane na zlato rumenih macesnih. Žal letos zaradi pretople pozne jeseni zlata barva zamuja in ob tem ponuja nove pravljične barve, saj smo v zatišnih legah našli macesne kateri so pol zeleni in pol rumeni, nekoliko višje rumeni in na osojnih legah ponekod tudi že zlati.
Do izhodišča smo se iz Domžal pripeljali po AC do Jesenic, kjer smo jo zapustili in nadaljevali v smeri Kranjske Gore, a le do vasi Gozd Martuljek, kjer zavijemo desno v strmi breg po zelo ozki cesti do vasice Srednji vrh. Tu pustimo naša vozila in se po lepem sončnem vzhodu odpravimo skozi vas. Glede na burno vremensko dogajanje koncem tedna, je bila tura skoraj odpovedana, le urno spremljanje napovedi vse do poznih sobotnih ur, ko je zunaj še na polno ulival dež, je pokazalo da za dežjem vedno posije sonce in da je bila naša odločitev pravilna. Sprehodimo se mimo domačije Pr`Hlebanjo, mimo nekdanje karavle do domačije Pr`Merklovih, kjer se za trenutek ustavimo in pozdravimo gospodarja in gospodarico, ki si že pridno dajeta opravka v hlevu, ter jima pošljem pozdrave našega slikarja Janeza, katerih sta bila zelo vesela. Janez tudi ona dva ti pošiljata pozdrave. Od tu nadaljujemo v strmino ki ne popušča ob Jureževem grabnu, kateri je znan po Jureževem slapu na potoku Smeč do planine Strug in naprej po cesti do Jureževe planine.
Od tu kmalu prispemo na planino Vošca in njen istoimenski vrh. Sam vrh je spričo travnate planine zelo razgleden in ponuja pogled vse od Dolomitov, preko Karnijcev, Dobrača, ravnice Beljaka in Celovca, obeh jezer tako Baškega (Faaker See), kot Vrbskega (Wörthersee), najvišjega lesena stolpa Pyramidenkogla, na Slovenski strani pa Ponce, Martuljško skupino z Špikom, Prisojnik, dolino Pišnice do Vršiča, Jalovec, Mojsttrovke, greben Robičja, Visoki Mavrinc, Slemenovo Špico in še mnogo drugih vrhov. Nadaljujemo po graničarski poti po grebenu Javornika do 1.764 m visokega vrha Zajčnik (Blekowa), od koder se spustimo na Blekovo planino (Blekowaalm), kjer si po slabih štirih urah pri bivaku Avstrijskih sosedov (celih slabih 2 metra čez mejo) privoščimo počitek in malico. Polni energije se podamo naprej po grebenu Znoternice in Ožganja do 1.931m visokega Trupejevega Poldneva. Glede na to da se je naredil prelep sončen dan, so tudi razgledi na okolico Trupejevega poldneva ravno takšni in tisti macesni ki so že porumenili, zažarijo v zlati barvi in nas razveselijo. Spustimo se na sedlo Grajšica pod Lepim vrhom, ter se nadaljujemo do planine Murova, kjer se priključimo na gozdno pot, ki nas pripelje po poti pod Lovsko kočo do Železnice. Tu skrenemo v grapo potoka Jerman in mu sledimo mimo Hudih Hlevov po soteski stisnjeni med strmino Zalemovnika pod Zajčnikom in Mlačne pod Kopiščam. Sotesko zapustimo pri Hlebarjevi Žagi, kjer si privoščimo prekrasen razgled na razgledišču Male Doline nad Srednjo vasjo, kjer zaključimo naš današnji potep rahlo utrujeni, vendar polni zadovoljstva, saj se je dan izšel veliko boljše od pričakovanj, predvsem vremensko, kar pa tudi ne pokvari dejstvo da macesni še niso popolnoma “dozoreli”. Kot vedno, ko se vračamo iz teh koncev, se ustavimo še v “domači postojanki” Aljaževem hramu v Dovju, kjer naredimo hitro analizo, ter skujemo načrte za nova potepanja v prihajajočih praznikih, če bo le to dopuščalo vreme. Ostane nam še varna pot do doma.
Album
foto: udeleženci ture
Matjaž Škulj, vodnik PZS
