Decembrski mladinski izlet tradicionalno poteka v neznano. Pot nas je najprej vodila na železniško postajo in z vlakom v Ljubljano, kar je bila tudi končna postaja vožnje. V zmerno hladnem, a sončnem jutru smo se odpravili proti mestnem parku, Tivoliju. Da je bilo vsaj nekaj vzpona, smo se dvignili na Šišenski hrib, najvišji vrh Rožnika. Vrh sicer ni razgleden, a nas ni nič motilo, saj so nas med krošnjami dreves božali prijetni sončni žarki. Sledil je spust po sprehajalni poti do Cankarjevega hriba na Rožniku. In potem še eden nekoliko po svoje skozi gozd.
In prišlo smo na parkirišče, o ja, pred živalski vrt. Ob spoznanju, da je naš cilj živalski vrt, je bilo prav veselo, saj je tudi nekaj otrok imelo željo iti sem med prazniki. Veseli, da bomo ravno ujeli hranjenje morskih levov, smo se kmalu namestili pred bazenom, a ugotovili, da predstave ne bo. Nič hudega, lokacija je bila ravno prava, da smo pojedli zasluženo malico. Nenazadnje je bilo za nami vseeno nekaj kilometrov prehojene poti. Pri opicah je vedeno veselo, medved je dokazal, da pozimi pač ni na spregled in ima zaslužen zimski spanec. So se nam pa volkovi prav lepo nastavljali in eden nas je prišel še pozdravit prav do ograje. Kapibara je bila težko pričakovana, a ko smo prišli do tja, ni bilo nobene. Zato smo si šli ogledat kače in ostale dvoživke z novim kameleonom. No, ob prihodu ven pa je nekdo vseeno opazil in vsi smo hitro stekli do dveh kapibar. Skupinsko fotografijo smo naredili pred veličastno žirafo, potem pa smo se prepustili igralom, najbolj zanimive so bile žoge.
Pot nazaj do postaje je potekala ob robu Rožnika, čez Tivoli, z manjšim ovinkom smo še doživeli predpraznični utrip na Prešernovem trgu. Potem pa z avtobusom nazaj v domače kraje.
Dušan Prašnikar
Vodja izleta