Januarski mladinski izlet je tradicionalno sankaško obarvan. A sankanje je običajno pika na i pohodu. Tokrat nam je zimsko idilo nudila Pokljuka. Začetek našega pohoda je bilo Rudno polje, športni biatlonski center. Prvih deset minut poti so nam družbo delali tekači na smučeh, potem pa smo se prepustili spuščajoči planinski poti proti planini Uskovnica. Vmes je bila mestoma pot trša, na srečo ne ledena, a je bil pri spustu potreben previden korak. Presenetilo pa nas je, da tudi na Pokljuki ni obilje snega in je bila pot na parih krajših odsekih celo kopna. A razmere so bile sicer idealne, sonce in ravno prava zimska temperatura okoli 0 st. in suho ozračje.
Kapelica na planini Uskovnica je prav vabila, da smo pri njej naredili glavni postanek z malico – in seveda skupinsko fotografiranje. Po okrepčilu smo se sprehodili preko planine do planinske koče in se vmes pogovarjali o značilnostih planine. Uskovnica se nahaja približno 200 višinskih metrov nižje od Rudnega polja, tako da nas je glavni vzpon čakal ob povratku. Da nismo hodili povsem po isti poti, smo si privoščili še manjši ovinek v smeri proti Zajamnikom in potem po svoji varianti nazaj na planinsko pot. Pred vzponom smo si na našli košček suhe travnate podlage na prisojnem delu lepe in mirne uravnave. Vzpon nam delal težav in kmalu smo se znašli na tekaški progi in do avtobusa nas je čakala le še krajša ravnina.
In za konec sankaški užitki v sklopu športnega centra. Še posebno, ker je bilo sankališče skoraj prazno in smo imeli res dovolj prostora za varno uživanje. Pa še zahodno sonce nas je ravno prav grelo. Polni lepih vtisov in nadihanega gorskega zraka smo se vrnili staršem v objem.
Dušan Prašnikar
Vodja izleta
