Na sončno sobotno jutro, 23. 3. 2024, smo se podali po še zadnjem manjkajočem delu prehojene poti po DPS v okviru mladinskih pohodov. Na izhodišče v Češnjice smo se odpeljali s kombijem. Izleta se je udeležilo 14 pohodnikov in 2 spremljevalki. V Češnjicah smo žigosali žig v dnevnik, si ogledali pot na zemljevidu, katero bomo prehodili in se odpravili po asfaltni cesti mimo Poljan in Selc. V Selcah smo stopili na makadam cesto in se spet vrnili na asfaltno cesto pred vzponom v Gabrje pod Špilkom. Od tu pa sta je makadamska cesta in pot začeli ves čas vzpenjati, dokler nismo prispeli na jaso, kjer na levi strani vidiš spomenik, mi pa smo se odpravili najprej na vrh. Gozdna pot se je vzpenjala in na vrhu nas je pričakal bivak. Pred bivakom smo imeli malico iz nahrbtnika. Ogledali smo si bivak in si v njem nekateri našli tudi zavetje pred vetrom. Vpisali smo tudi izlet v dnevnik Mladega planinca in odtisnili žig vrha. Nato smo se spustili na jaso in spet na hrib, kjer stoji spomenik. Ob gozdu na klopci smo pustili nahrbtnike in v dnevnik DPS nekateri odtisnili zadnji žig, kateri jim je še manjkal v dnevniku. Nato pa je sledila igra. Udeleženci so se kotalili po hribu, si metali smrekove storže, občudovali pomladanski žafran, se pogovarjali, lovili, ležali in počivali. Sledil pa je spust po peš poti v Blagovico. Tu smo hodili po asfaltni cesti, večji del poti pa nas je vodil čez travnike in po gozdni poti pred sestopom v Blagovico. Med potjo smo na travniku naredili še en daljši postanek za igro. Udeleženci so se skrivali, lovili in si z nahrbtnika postregli še kakšen priboljšek. Med samo hojo smo naredili več krajših postankov za požirke, priboljške, slačenje in oblačenje, saj je bilo vreme kar muhasto, kljub temperaturi na zbornem mestu v Domžalah. V Češnjicah nas je pričakalo vetrovno, hladnejše vreme in tudi malo nam je porosilo. Nato pa se je izmenjavalo sončno oblačno vreme s toplim in hladnim vetrom. izlet je uspel in že komaj čakamo naslednjega.
Tekst, foto: Angelina Bolta
