Kjer smo marca in aprila zaključili, smo v mesecu maju nadaljevali – primorski kras. Le da tokrat ne kras Slovenske Istre, temveč kras našega bližnjega sosedstva………Hrvaška.
12. maja 2024, smo se odpeljali iz Domžal po AC LJ-KP do Postojne, kjer zapustimo AC in se preko Pivke, Knežaka in Ilirske Bistrice usmerimo proti Hrvaški in v Jelšanah prevozimo meddržavno mejo. Po AC zelo hitro dosežemo Rijeko in se usmerimo na krak za Split a le do drugega izvoza kjer AC zapustimo, ter prečimo vasico Čavle. Pot nas vodi mimo Grobničkega polja, kjer domuje avtodrom oz. bolj popularno dirkališče Grobnik, do vasice Podkilavac in parkirišča Rastočine na njenem severovzhodnem robu, pod grebenom Grobniških (Grobničkih) Alp.
Od tu nadaljujemo preko ograjenih pašnikov ob grabnu Mudnega potoka do ožine oz. kanjona stisnjenega med vzhodni in zahodni greben. Na vstopu se opremimo z varovalno opremo in se napotimo po zahtevni poti skozi kanjon. Sam kanjon hudourniške vode ves čas spreminjajo in je z vsakim obiskom drugačen in na svoj način zanimiv. Precejšen del odsekov kanjona je spričo “skokov” tudi varovan z jeklenicami, skobami in klini, vendar tudi te skalovje in les ki ga hudourniška voda nosi s seboj poškodujejo, zaradi tega nikoli ne veš v kakšnem stanju je pot. Tudi ob napovedanem deževju in nalivih, zadrževanje v kanjonu močno odsvetujem, saj je za pobeg iz kanjona oz. umik deroči vodi ki pridrvi iz bregov zelo omejen. Za uživanje in poplezavanje v samem kanjonu smo porabili skoraj tri ure.
Izstop iz kanjona, nas najprej pelje navzgor po grabnu Mudnega potoka in nekoliko višje na neskončne hribovite pašnike. Tu tudi prvič zaslišimo močne agregate strojev ki se podijo po pisti dirkališča Grobnik in kar precej spominja na bližino kašnega osirja polnega besnih os. Kmalu pridemo na razpotje, kjer se nam priključi planinska pot iz Risnjaka, Snježnika in Platka in kjer mi nadaljujemo v levo pod vrhovi Vidalj, Dnić in Fratar. Kmalu s poti skrenemo desno dokaj strmo navzgor proti vrhu Fratar. Do vrha nas loči še nekaj lažjega poplezavanja po skalnih gmotah, kjer je potrebna dodatna previdnost, predvsem pa dober nedrseč podplat pohodnih čevljev.
Tako dosežemo naš današnji 1.353 m visok vrh Fratar, najvišji vrh na naši poti, od koder se nam odpre izjemen, a nekoliko megled pogled na Gorski Kotar, Platak, Risnjak, Snježnik, Velebit, Pakleno, Obruč, naš Snežnik, otoke Krk Sv. Marko in Cres, večino Kvarnerskega zaliva z Malimi, srednjimi in Velimi Vrati. Prav tako je izjemen pogled na greben nad Rijeko, Opatijo, Ičići, Medvejo, Mošeničko Drago, Sveto Jeleno pa vse do Brestove. Zelo lep pogled pa je tudi na greben Učke z najvišjim vrhom Vojak in Suhim vrhom. Sledi spust do planinskega doma Hahlić PD Obruč Jelenje, kjer se okrepčamo in počijemo. Preostane nam še sestop nazaj v Rastoćine, vendar zaradi grozečih dežnih oblakov, ki jih je prinašalo iz smeri našega Snežnika izberemo krajšo različico označene poti v dolino namesto po grebenu preko Kolci.
Po dobrih desetih urah in slabih 17 km prehojenega izjemno zanimivega in raznolikega terena, se veseli a rahlo utrujeni vrnemo na izhodišče. Preostane nam še dve uri vožnje domov v upanju da ne bo pretiranih zastojev na AC. Ob slovesu si naredimo še plan za obisk Galetovca, ki bo naša naslednja društvena tura v nedeljo 16. junija.
foto: udeleženci ture
