Greben Čemšeniške planine

17.11.2024 Greben Čemšeniške planine
Čemšeniška planina ali tudi Velika planina je raztegnjena planina nad Čemšenikom v predalpskem hribovju Zasavja. Njen najvišji del, Črni vrh, leži na 1204 m nadmorske višine. Čemšeniška planina je na severnem pobočju poraščena z gozdom, na južni strani pa delno travnata, zaradi tega se pozimi velikokrat na južni strani prožijo snežni plazovi in je vzpon z južne strani v času velike lavinske stopnje tvegan. 5 km dolg greben, je razpotegnjen v smeri vzhod-zahod. Večinoma je poraščen z drevjem in le na nekaterih odsekih pa se nam odpre izjemen razgled na različne strani neba kot je, na Prvinah proti Severu, na Menino, Koroško in KSA, prav tako iz Ržiškega vrha, na Jelenovem Rogu, pri “klopci”, na Aleršu in pri domu na Čemšeniški pa na Posavje in del Dolenjske, z Grmade pa proti Šentgotardu, Trojanam Ljubljani in Črnemu Grabnu, med tem ko je najvišji vrh Črni Vrh ne razgleden in poraščen. Čemšeniška planina je znana tudi po bogati zgodovini NOB in zato tukaj najdemo nekaj spomenikov in pomnilnikov boja proti okupatorju. Na Čemšeniško planino vodi kar nekaj označenih poti, tako z juga, kot iz vzhoda, najbolj obiskana pa je z zahoda, od koder vodi tudi cesta mimo vasice Blodnik na Prvine, kjer je tudi manjše smučišče. S severa, zaradi prepadnih in strmih pobočij skoraj ni dostopa. Malo nas pa pozna skrivnosti lovskih poti in prečenje grebena od skrajnega zahoda na skrajni vzhod, kar smo spoznali in prehodili to nedeljo.
Z Domžal se odpravimo po AC LJ-CE do Blagovice, kjer nadaljujemo po stari cesti do Trojan in naprej v smeri Izlak do vasice V Zideh, kjer skrenemo levo v Šentgotard in preko njega proti Čemšeniku, a le do Ovčjih jam, kjer pustimo naša vozila in se napotimo po označeni planinski poti do Lovskega doma Čemšenik. Kot je v moji navadi, vedno poiščem neoznačene, pastirske in lovske poti, zato se tudi tokrat ne izognem mojemu običaju in pri lovskem domu skrenemo v gozd, kjer se zlagoma vzpenjamo po brezpotju do višje ležečih gozdnih vlak in kmalu prispemo na začetek grebena, na njegov prvi 909 m visok vrh Pleša, tudi ta vrh je poraščen in razgledov z njega ni. Od tu po vrhu grebena z nekaj vzponi in spusti nadaljujemo do zaselka Alerš. Kmalu dosežemo tudi smučišče in Dom Prvine. Tu ponovno skrenemo na lovsko stezico in se strmo povzpnemo na greben Jelenov rog in istoimenski 1.039 m visoki vrh. Nadaljujemo po zanimivem grebenu in se kmalu priključimo na označeno planinsko pot, ki nas pripelje do doma Dr. Franceta Goloba na Čemšeniški planini, kjer si privoščimo okrepčilo. Poleg novejšega odprtega junija 1973 Doma Dr. Franceta Goloba, stoji še stara planinska koča “Čoparjeva koča na Čemšeniški planini,” katera je bila posledično zaradi povečanja obiska planine premajhna, bila pa je tudi nadomestna koča prvotne planinske koče pod Črnim Vrhom , “Tinetove koče”, katero so požgali v letu 1945 in je tam gori stala vse od leta 1934. Skratka ker je današnji pohod namenjen prečenju grebena, po njem tudi nadaljujemo na naslednji 1.162 m visok Ržiški vrh, od koder se odpre izjemen razgled na večji del KSA, Olševo, Raduho, Peco, Uršljo, Smrekovec, Golte, Pohorje, Košenjak, pa vse do Koralp v Avstriji. Brezpotje nas vodi še na 1.170 m visok Tolsti vrh, 1.185 m visoko Grmado in naš najvišji 1.204 m visoki vrh v grebenu Čemšeniške pl. Črni vrh. Sledi spust po strmem pobočju “Velike planine” do zaselka in sedla Presedlje, stisnjenega med vrh 909 m visoke Kozice in Šmarnega grebena in grebena Čemšeniške planine, do spomenika NOB na Presedljah. Tudi sicer na tem območju zasledimo kar nekaj opomnikov delovanja naših starih staršev v letih med 1941 in 1945 ko je tudi tu potekal boj za osvoboditev izpod okupatorja. Od Presedelj nadaljujemo po gozdni poti preko zaselka Lovrenc nazaj do izhodišča Ovčje jame, kjer rahlo utrujeni, a zadovoljni zaključimo naš nedeljski potep po grebenu Čemšeniške planine, kjer smo prehodili nekaj manj koz 14 km v dobrih 7 urah z vsemi postanki in ogledi, premagali 590 m višine in skupaj nabrali 795 m višinske razlike, z dejstvom da smo danes spet videli in zvedeli kar nekaj novega na izletniški destinaciji, katero smo že velikokrat obiskali, a o njen izvedeli še veliko več kot smo mislili da obstaja. Potep smo zaključili še v gostinskem podjetju Trojane z kar nekaj pojedenih krofov, gibanic in kremšnit, ter seveda obvezno kavo in kako pivo. Tako smo prijetno zaključili današnjo pozno jesensko, a vremensko prijazno nedeljo v “domačih” koncih, ter že kovali načrte za nove podvige po okoliško manj znanih Zasavskih vrhovih, katerih se tukaj ne zmanjka.
foto: udeleženci ture

FOTO ALBUM