V soboto, 23. novembra smo uspešno izvedli mladinski izlet na Goričko. Že jutro na zbornih mestih je obetal lep dan. Kljub dolgi vožnji na vzhodni del Slovenije je čas hitro minil. Gorički griči so nas pričakali v soncu. A naša prva lokacija je bil Doživljajski park Vulkanija.
Oli nas je v dveh skupinah popeljal v skrivnostno vulkansko podzemlje, kjer je bila najbolj doživeta vožnja z vlakcem. V muzeju pa smo si pogledali značilne minerale, najbolj značilen olivin, ki ga najdemo na tem območju in kako nastanejo različne vrste kamnin. Nekateri so si naredili svoj vulkan. Oli je marsikoga tako očaral, da si je ob koncu kupil spominček. V prijetnem soncu smo si malico naredili kar na ploščadi pred Vulkanijo.
Okrepčani smo se zapeljali v smeri madžarske meje. Hojo smo pričeli v vasi Martinje. Pot nas je vodila najprej po lokalni asfaltirani cesti, potem po makadamski cesti, zadnji daljši del pa po gozdni poti. Ta del je potekal prav ob slovensko-madžarski meji, tako da smo bili vsaj 10-krat na Madžarskem. Bilo pa je super, ker je bilo celo nekaj več snega kot na domžalskem koncu, ravno prav za nekaj vmesnega kepanja. Glavno kepanje pa smo si privoščili na samem Tromejniku, kjer smo imeli še eno malico in glavni postanek. Čeprav Tromejnik ni razgleden, pa je bila izkušnja biti skoraj hkrati v treh državah prav fina.
Ko je soncu že pojenjala moč, smo potrebovali zgolj še krajši spust do parkirišča. A pot je bila izredno zanimiva, saj smo hodili po tematski gozdni poti in vmes spoznavali zanimivosti gozda. Najbolj doživeto je bilo vonjanje smreke, ki je imela res izrazit vonj. Tudi poslušanje petja gozdnih ptic je bilo zanimivo. Pa različne strukture dreves. Poti je bilo kar prekmalu konec.
Komentar enega od otrok, da je bil to njegov najboljši izlet do sedaj, pove vse 😊
Zapisal in fotografiral Dušan Prašnikar, vodnik na izletu
