PRISANK PO HANZOVI POTI
Prisank je gora dveh imen. Trentarji mu pravijo Prisojnik, saj ga gledajo s prisojne strani neba, kranjskogorci ga poimenujemo Prisank. Naša pot vodi po gorenjski strani gore, zato bomo za tokratne potrebe prevzeli kar gorenjsko ime te mogočne, z dvema ogromnima oknoma preluknjane gore.
Prisank je ena izmed najmogočnejših slovenskih gora. Primerjamo ga lahko s Planjavo ali pa z Mangrtom, a je še vedno korak pred njima. S svojimi strmimi stenami, ki jih krasita Prednje in Zadnje okno, varuje pa jih Ajdovska deklica, se bohoti nad večjim delom Ruske ceste in nad polovico Krnice – to so res dimenzije, ki bi jim v naših gorah težko našli tekmeca. Tudi sam vzpon na prisankov vrh ni za le sprehoda željne obiskovalce gora. Nanj vodijo tri zelo zahtevne planinske poti, vsaka pa je lepša od druge. Zato se je sila težko odločiti, kateri strani gore dati prednost. Na gorenjski strani nas na vrh popelje Hanzova pot, nekateri ji pripisujejo lento najzahtevnejše slovenske planinske poti. Skoraj z vrha Vršiča, a še s kranjske strani (zgodovinsko gledano je to zelo pomembno dejstvo), nas skozi Prednje okno popelje Kopiščarjeva pot, Jubilejna pot pa nas navduši s prehodom skozi Zadnje okno in skozi slikovite police prisankove krniške strani. Za tiste, ki pa si želijo vzpona na vrh brez vrtoglavih pogledov v globine, se ponuja tudi nekoliko lažja, a vseeno zahtevna planinska pot po južnem pobočju, ki nam bo tokrat služila kot sestop.
Kakor že napisano, sila težko se je odzvati klicu zgolj ene poti, drugi dve pa zanemariti, ampak tokrat bomo dali prednost prvi – Hanzovi. Svoje prevozno sredstvo bomo parkirali pred kočo na Gozdu, prečkali Rusko cesto ter zagrizli v strmine melišča pod Prisankom. Slednje ne bo trajalo dolgo, na njegovem koncu pa si bomo že nadeli samovarovalni sestav, torej čelado, plezalni pas in samovarovalni komplet. Nadaljevali bomo mimo markantnih slapov, najlepši je vsekakor slap pod Hudičevim žlebom, nad katerim se strmo v nebo poganja Hudičev stolp, zaželjeni cilj mnogih ljubiteljev navpičnih sten. Ko bomo prečili njegovo vznožje, bomo za nekaj časa zapustili svet jeklenic in se podali v območje travnatih in s posameznimi macesni posejanih polic, ki nas bodo pripeljale v globino gore, ki je s ceste sploh ni mogoče slutiti. Po slabi uri hoje po meliščih, prekinjenimi s posameznimi skalnatimi skoki, se znajdemo iz oči v oči s Hudičevim stebrom – do njegovega vrha nas loči le nekaj minut, katerega bi bilo škoda izpustiti. Hanzova se nato končno spet postavi pokonci, dokler se ponovno ne znajdemo na polici, ki nas spretno popelje v višja nadstropja vršiškega lepotca. Poplezavanje tu postaja vedno bolj uživaško, odlična in prijemov polna kamnina pa obiskovalce vedno znova in znova očara. Do vpisne knjige in žiga na vrhu je le še streljaj – švignili bomo še okoli raza, preplezali kamin, prečili gladko, ampak s klini nabito plato in na koncu veseli ugriznili v slasten in zaslužen sendvič. Od avtomobila do sendviča bo predvidoma minilo 5 do 6 ur zmerne hoje. Sestop bomo opravili po t.i. južni poti, katere zgornji del je zahteven, nato pa pot postane lahka. Do Vršiča nas bosta sicer ločili dve uri hoje, do avtomobilov pri koči na Gozdu pa še ena več.
ZBOR IN POVRATEK V soboto, 19. septembra 2015. Zbor ob 6.00 na makadamskem parkirišču za blagovnico Tuš (Vele) v Domžalah, povratek v poznih popoldanskih oz. večernih urah – gre za celodnevno turo!
PREVOZ Prevoz je načrtovan z osebnimi avtomobili. V primeru večjega števila udeležencev se bomo na zbornem mestu porazdelili tako, da se bomo na pot odpravili s čim manj avtomobili. Stroške prevoza si nato delimo.
OPREMA Udobna oblačila za hojo in plezanje, kapa, rokavice, topel pulover, jakna (anorak), gojzarji, malica in pijača ter čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet. Zadnje tri si je možno tudi sposoditi na društvu – za izposojo povprašajte ob prijavi.
VREME IN OSTALE NEVŠEČNOSTI Predviden potek ture bo izpeljan le v primernem vremenu. Vodja izleta si pridržuje pravico po spremembi poti in cilja, prestavitve izleta oz. v najslabšem primeru njegovi odpovedi, v kolikor bo smatral, da so razmere na terenu neustrezne oz. (pre)nevarne za varno izpeljan potek ture.
ZAHTEVNOST TURE Načrtovana tura je tehnično in fizično zelo zahtevna. Primerna je le za gornike z dobro psihofizično kondicijo in brez vrtoglavice. Pred prijavo je priporočen posvet z vodjo izleta – kontaktni podatki so navedeni spodaj.
VODSTVO, INFORMACIJE IN PRIJAVE Izlet bo vodil Matej Ogorevc, vodnik PZS. Prav tako je na voljo za vse dodatne informacije na elektronskem naslovu mogorevc@gmail.com oz. na telefonski številki 041/483-924. Prijave pri vodji izleta do petka, 18.septembra 2015 do 12. ure.
Vabljeni!