Poročilo: Kepa

Deset pohodnikov se je na prekrasno junijsko nedeljo odpravilo proti Kepi. A nismo si izbrali povsem običajne poti, skrivne, samotne stezice so nam bile bolj všeč, zato smo jo mahnili čez Kurjeke. Pa še to smo zabelili z ogledom nadvse zanimive soteske potoka Žakelj in z ogledom Orlovega rovta. Šele potem smo se po brezpotjih prebili na le malo manjše brezpotje – Kurjeke. Strmine in podrte grape, to se je menjavalo, na koncu smo naleteli celo na podrto pot, a nas to ni ustavilo. Naš vodnik Luka je bil pripravljen na vse in z grapo smo opravili zgledno, z varovanjem. K sreči je bilo na voljo rušje, klin za varovanje je bilo nemogoče zabiti v tisto podrtijo, ne da bi zrušili še ostalo celo polovico… A strmine so se unesle šele na grebenu, pod Gubnim, s hojo po grebenu pa se nam je vrh odmikal in odmikal. Za vsakim vogalom je bil malce dlje. Pa se tudi tokrat nismo dali, poplezavanje, nekaj jeklenic in klinov ter dobra mera previdnosti nas je le pripeljala do razglednega vrha. Tam pa smo res uživali, razgledi so prejšnje strmine in podrtost kmalu pustili v ozadju. Triglav na dlani, s svojimi tremi dolinami Vrata, Kot, Krma in še s kako skrito vred, velik del Julijcev, zahodni Julijci, Karnijske alpe, Veliki Klek, Hochalmspitze, dravska dolina, celotna veriga Karavank tja do Kamniških gora in, seveda, nekje daleč pod nami še Zgornjesavska dolina. Prekrasen dan za prekrasne razglede! Spust je potem minil skoraj mimogrede. Markirana pot čez Erjavčev rovt je minila dosti hitreje, kot smo si predstavljali, da bo. Ali pa smo si vsi tako že želeli namočiti noge v mrzlem potoku! Še nekaj nabranega ranjaka in dišečega bezga, nato pa je obvezna analiza pri Aljažu zaokrožila to enkratno doživetje! Slike pa v Albumu!