Vest iz zasneženega kraljestva kralja Matjaža

Novozapadli sneg, ki je s seboj prinesel povečano nevarnost plazov, nas je prisilil, da smo se namesto na pobočja Rodice podali na Peco, v kraljestvo kralja Matjaža. Kljub spremembi načrta nas je tako čakal zanimiv velikonočni ponedeljek. Ker je bil tokratni izlet združen z izletom PD Domžale, je bila družba kljub majhnemu številu udeležencev zelo pisana. V Domžalah smo se prerazporedili po avtomobilih in odbrzeli proti Črni na Koroškem. Kljub temu, da se nam je na koncu zdelo, da je število prevoženih ovinkov preseglo število članov PZS, smo bili na koncu vsi mnenja, da Črna tako po času kot tudi po kilometrih ni tako daleč. Med potjo sta nas presenetili tudi srna in veverica, na žalost pa nismo našli nobene (odprte) bencinske črpalke in ker je bil eden izmed avtomobilov že hudo podhranjen (verjetno se dan prej ni dovolj najedel pirhov in potice), smo si v Črni privoščili prvi postanek in počakali na odprtje najbližje črpalke. Nato pa še nekaj ovinkov in že smo bili na Vrhu šteng. Le nekaj korakov od parkirišča smo že nataknili smučke in oddrsali proti Domu pod Peco. Vreme je obetalo lep dan, sonce nas je (skoraj preveč) prijetno grelo, pridno smo se mazali s sončno kremo, premagovali ovire (beri: podrte smreke), se jezili nad snegom, ki se je oprijemal kož, in vpijali nasvete bolj izkušenih turnosmukačev. Kmalu smo se znašli pri Domu pod Peco, kjer smo si privoščili zaslužen počitek in malico ter toplo sonce izkoristili za sušenje kož. Debate o tem, pod kakšnim kotom je najbolje nastaviti smuči, da se kože čim bolj učinkovito sušijo, ne bom obnavljala. Kar sami razmislite! Kmalu nad kočo je sledil prvi “oooo”, ko se je odprl razgled na pobeljene vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Ob vse bolj prostranih razgledih je bil vzpon proti vrhu pravi užitek. Kakšen dan! Počasi smo vsi pridrajsali na vrh Pece, kjer je sledilo obvezno fotografiranje in občudovanje razgledov. Za vse prste obliznit! 😀 Odsmučali smo v dveh skupinah, “tahitri” in “tapočasni”. Prvi so odbrzeli, da se je za njimi kar kadilo, in se spustili direktno do parkirišča. Drugi smo si vzeli malo več časa in spodnji del odsmučali naokoli po kolovozih in cestah, da smo se izognili gostim gozdovom. Ampak na pobočja Pece smo se podpisali prav vsi. In to z užitkom! Omeniti je treba tudi, da se je dalo (z nekaj truda) prismučati prav do avta. Sledila je še analiza in zabavna vožnja proti domu (smeha je bilo veliko več kot ovinkov). Vesna Iršič