V četrtek, 28. junija, popoldne se je na začetku otroške planinske poti na Malo planino
zbralo lepo število otrok, staršev in vodnikov iz Mladinskega odseka PD Domžale.
Skupaj smo se odpravili proti Domžalskemu domu, po poti pa že začeli spoznavati
planino in njene skrivnosti.
Ko smo se vsi prijetno namestili v svoje sobe v domu, so se starši odpravili nazaj v
dolino, ostalo pa je 13 mladih nadobudnih planincev in planink, z njimi pa 2 vodnika in
trije mladinci. Na planini smo trikrat prenočili, vmes pa se ogromno novega naučili in
doživeli. Prvi večer smo se odpravili na Poljanski rob in od tam pomahali staršem lahko
noč. Na dveh daljših in enem kratkem izletu smo spoznavali prelepo gorsko naravo, od
cvetlic, ki jih ne smemo trgati, zgodb in legend o planini, do vrtač in drugih kraških
pojavov. Učili smo se dela z zemljevidom, prepoznavali okoliške vršace in malo tudi
poplezali. Nekaj časa smo celo hodili z zavezanimi očmi! Obiskali smo kapelico Marije
Snežne, pastirje v planšarskem naselju in iskali divje može v njihovem jamskem
prebivališču.
Ko nismo hodili naokoli smo v domu ustvarjali in se igrali, večere pa nam je polepšal
taborni ogenj. Zadnji večer so bili vsi otroci krščeni za prave planince s prav posebnim
planinskim imenom. Obiskal nas je tudi gorski reševalec in nam predstavil ravnanje v
primeru gorske nesreče. Po nedeljskem kosilu so se starši vrnili na planino in vsak je po
svoje ubral pot v dolino, poln novih izkušenj.
Gorniški tabor za najmlajše ima dolgo tradicijo, saj je bil prvič izveden že davnega leta
1990, praktično vsako leto pa od leta 2006 dalje. S taborom smo začeli za tiste, »ki so
še majhni, ki jim je deset dni preveč, ki si še ne upajo sami v šotor ali ki se jim preprosto
ne da hoditi preveč in previsoko, imajo pa gore radi.« Vedno znova se izkaže, da je
program tabora dodelan, cenovno ugoden in gorniško poživljajoč. Tokrat smo uživali Lili
(5), Urban (8), Andrej (8), Ronja (6), Ožbej (8), Štefan (8), Eva (8), Emilija (7), Kaja (9),
Ines (9), Julija (9), Sofia (10), Anja (11), Aleš Belšak, Klara Mestek, Borut Peršolja, Kaja
Peršolja in Mateja Peršolja.
Ob koncu bi se radi še zahvalili občini Domžale za sofinanciranje tabora, oskrbniku
Domžalskega doma Lojzu Ovijaču za skrb in prilagajanje našim željam in staršem, ki so
nam zaupali svoje otroke, saj brez njih tabora sploh ne bi bilo. Hvala!
Besedilo sooblikovali Aleš Belšak, Borut Peršolja in Klara Mestek
Avtor fotografij Borut Peršolja