Slabo vreme pa ni odneslo tabora v Dolomitih, če ravno je že kazalo tako. Kljub nekoliko slabši in precej hladni vremenski napovedi so se Urban, Andrej, Urška in Matej odpravili na zahodno stran prelaza Falzarego, kjer jim je uspelo preplezati par smeri. V relativno bližnji okolici, pod Marmelado, je že teden dni pred omenjenim druženjem četverice Maja Šuštar, najuspešnejša slovenska ledna plezalka v pretekli zimi, uspela preplezati smer Edge of Tomorrow, ocenjeno z visoko oceno D13. Normalen človek si težko predstavlja, kaj ta ocena pomeni, so pa zato fotografije previsnih streh toliko zgovornejše. Maji vsekakor čestitke za uspeh, ki predstavlja tudi odličen obet za novo lednoplezalno tekmovalno sezono.
Kmalu je sledil nov plezalni tabor – na Planini Zapotok. Ki pa se po spletu vremenskih napovedi in dogodkov odvil nad Vršičem in nad Krmo. Plezalna bera je temu primerno skromnejša, a se s preplezanimi štirimi smermi ne smemo pritoževati.
Še pred naslednjim taborom, se je zgodil spontani obisk švicarskega štiritisočaka Zinalrothorna. No, skorajšnji obisk … fantom in Meti vzpon na vrh ni bil dan. Je že tako, da se alpinizem, in gorništvo na sploh, odvija na prostem, kjer je vreme gospodar. Če nam je bilo na preteklih taborih vsaj kolikor toliko naklonjeno, osmerici ni bilo. Osmerica domžalskih alpinistov se je tokrat, pred vrhom, v izogib nevarnostim, ki pritičejo neurju, obrnila nazaj proti dolini.
Verjetno največji vzpon letošnjega domžalskega poletnega alpinističnega udejstvovanja je sredi avgusta uspel Jasni. Tisti drobni in zgovorni Jasni, ki je je pred dobrim letom in pol dobila nova pljuča in s katerimi še veselo nabira vzpone. Po oceni njen vzpon v vodstvu po smeri Katastrofula (IV/III) ne izstopa, je pa zato kompleksnost »vzpona« od zahtevne operacije do zadnjega sidrišča smeri v steni Bele peči nad Tržičem, nepredstavljiva. Jasna, veseli smo, da si nazaj!
Konec poletja smo ujeli v stenah Karnijskih Alp nad prelazom Plöckenpass. Želje so bile velike, a vreme nas je prisililo k izbiri krajših smeri v nižjih stenah. Odsotnost daljših vzponov in prisotnost popoldanskih ploh je zato rezultirala k večkratnim vzponom po kopnem »lednoplezalnem stebru«, iskanju prihodnjih karnijskih ciljev, aktivnejšemu druženju in vsesplošnim plezalnim in neplezalnim pogovorom.
Še tako nepozoren bralec si bo morda mislil, da to poletje samo vzdihujemo nad vremenom. Naj vas potolažimo, da temu ni tako. Smo pač imeli slabo roko pri izbiri skupnih plezalnih aktivnosti. Je pa vreme zato toliko bolj služilo domžalski četverici, ki je v sklopu plezalne izmenjave obiskala češko-nemške peščenjake. Podmladek domžalskih plezalcev se je uril v, nam praktično nepoznanih tehnikah plezanja in varovanja. Na mladih svet stoji!
Alpinistični odsek Domžale pa stoji na novih udeležencih alpinistične šole in/ali športnoplezalne šole. Z njo se zaključuje poletno iskanje prehodov sivih sten in pričenja iskanje novih znanj in izkušenj za novo generacijo domžalskih alpinistk in alpinistov. Od sredine septembra, pa do predvidoma začetka junija, si lahko tudi ti del naših alpinističnih zgodb. Potrudili se bomo, da bodo tudi tebe zastrupile do te mere, da se jim še dolgo ne boš mogel (ali mogla) upreti.
Zapisal Matej Ogorevc
Fotografije: arhiv AO PDD
Prispevek je bil prvotno objavljen na spletnem portalu Domžalec.si.
