Naslednja dva plezalna dneva smo preživeli v dolini Valnontey, kjer so bile ledne razmere boljše. Matej in Meta sva se podala v smer Acheroute (II/3+, 410 m), a žal nekje na sredini ugotovila, da dobre razmere v smeri niso enako dobre tudi nad njo. Unovčila sva dva jolija, nato pa z nekaj spusti ob vrvi pobegnila pred kamnitim in lednim obstreljevanjem. Urban, Tadej, Lana in Miha so opravili vzpon v slapu Patri classica (III/4, 250 m). Četverica smo v miru sestopili nazaj do vasi Cogne, bratska naveza pa je že precej pred nami odbrzela v Aosto, kjer je Tadej komaj ujel vlak za domov.
Zadnji plezalni dan sva se Matej in Urban namenila proti slapu Mondey Money. Vzpon nama je preprečila gneča v in pod slapom, zato sva se obrnila nazaj proti že omenjenemu slapu Patri. Ta bi nama moral služiti kot »dostop« do zgornjega dela oz. samostojnega slapu Patri candelone. Počasni španski navezi v vstopu v slap sva se umaknila z vzponom do omenjenega slapu peš po smeri sestopa. A pod “candelonejem” sta naju ustavili dve vodniški navezi in kaj kmalu sva se odločila za sestop nazaj do vstopa v Patri-a. Morda so se vse te naveze nagrmadile pred njiju z razlogom – ne vemo. Vemo le, da se je Urbanu tik pred odloženim nahrbtnikom ob vznožju slapu snela dereza. Če bi se to zgodilo sredi ledene vertikale, bi bilo vse skupaj lahko precej drugače. 😵 Med najinim vandranjem je Miha suvereno vodil dekleti čez Patri classica. So sicer najprej želeli v Acheroute, a so izkušnje prejšnjega dne in vidno stanjšana ledna preobleka pretehtale.
Hvala Urbanu za super organizacijo in izposojo kombija. (AO) PD Domžale pa za kritje stroškov prevoza.
Zapisal Matej Ogorevc, fotografirali vsi po malem.
PS: Daljši zapis, skupaj s fotogalerijo najdete na spletni strani aodomzale.si.
